Antiageing: Za koga, kako in kdaj?

Antiageing, za nekatere pretiravanje, za druge nuja, za tretje užitek. Kakorkoli pogledamo, vsi na nek način stremimo k ohranjanju lepega, navsezadnje pa še bolj pomembno, zdravega videza kože. In s tem ni popolnoma nič narobe.

Anti-ageing, za nekatere pretiravanje, za druge nuja, za tretje užitek. Kakorkoli pogledamo, vsi na nek način stremimo k ohranjanju lepega, navsezadnje pa še bolj pomembno, zdravega videza kože. In s tem ni popolnoma nič narobe.

Da bi razumeli, kaj sploh je anti-ageing, je najprej potrebno pogledati kaj sploh je ageing oz. staranje.

Kaj je staranje?

Obstajata dva primarna procesa staranja kože, intrinzični (notranji) in ekstrinzični (zunanji).

Intrinzično staranje

Po definiciji je intrinzična oblika staranja neizogibna in se na presenečenje mnogih, prične že v zgodnjih 20. letih. Pogojena je predvsem z genetiko in hormoni. V sklopu intrinzičnega staranja ne prihaja le do sprememb na nivoju kože, ampak se spremembe dogajajo tudi na vseh ostalih telesnih tkivih – na nivoju kosti, mišic in maščobe.

Zakaj je to relevantno? Ker kostno, maščobno in mišično tkivo služijo kot opora naši koži. In ko s staranjem pričnejo propadati, koža več nima zadovoljive podpore, posledično pa se prične povešati.

V primeru kostnega tkiva pride do širitve in resorpcije kosti, kar vodi do biometričnih izgub volumna, posledično pa ostale strukture, kot so mišice in koža, ostanejo brez podpore. Proces izgube kostnega tkiva je najbolj intenziven pri ženskah, ki vstopajo v menopavzo, saj zaradi upada estrogena kostno tkivo propada z bistveno večjo hitrostjo.

S procesom staranja prav tako izgubljamo maščobno tkivo. V tem procesu pride do prerazporeditve in izgube maščobe, kar vodi v oblikovanje posamičnih maščobnih blazinic. To se izrazi kot posamične zadebelitve in vdolbinice (najbolj poznan primer prerazporeditve maščobnega tkiva so vrečkasti podočnjaki).

Starejši kot smo, bolj je izražena atrofija mišičnega tkiva ter nižji mišični tonus. Na področjih, kjer je naša mimika intenzivnejša pride do zadebelitve in krčenja mišičnih vlaken, kar še poglobi mimične gube.

Prikaz upada maščobnega, mišičnega in kostnega tkiva s staranjem – povzeto po: Hudson, Caroline & Brissett, Anthony & Carniol, Paul. (2021). Analysis and Assessment of Facial Aging. Current Otorhinolaryngology Reports. 9. 10.1007/s40136-021-00369-z.

Ekstrinzično staranje

Nasprotno od intrinzičnega staranja, pa ekstrinzično staranje povzročajo dejavniki, ki izvirajo od zunaj in so vneseni v človeško telo. Mednje sodijo kajenje, neustrezna prehrana in nezaščiteno izpostavljanje soncu oz. UV sevanju. Od teh zunanjih dejavnikov velja, da je nezaščiteno izpostavljanje soncu najbolj škodljivo za kožo.

Približno 80 % staranja obraza je posledica kronične izpostavljenosti soncu.

Znaki ekstrinzičnega staranja so bistveno drugačni od znakov intrinzičnega staranja, na koži pa se lahko pojavijo že mnogo naprej, saj so odvisni od akumulirane škode. To obliko staranja lahko v veliki večini preprečimo z ustreznimi ukrepi.

Kako so videti znaki staranja na koži?

Znaki na koži se ne izrazijo že v zgodnjih 20. letih, ko se procesi staranja šele pričnejo, so pa toliko bolj očitni po 40. ali 50. letu starosti, ko so znaki staranja podkožja in osrednje plasti kože (dermisa) že toliko izraženi, da se pokažejo tudi na najbolj vrhnji plasti kože in jih lahko vidimo tudi s prostim očesom.

Kot že omenjeno, so znaki intrinzičnega in ekstrinzičnega staranja zelo različni. Običajno sicer težko ločimo med obema tipoma staranja, ker smo vsi do neke mere izpostavljeni tudi zunanjim dejavnikom, ki pripomorejo k nastanku določenih znakov staranja na površini kože. Znaki staranja bodo zmeraj vsota intrinzičnega in ekstrinzičnega staranja.

Intrinzično postarana koža

A če bi pogledali kožo nekoga, ki se je celo življenje ustrezno ščitil pred zunanjimi dejavniki (koža večinoma intrinzično postarana), bo koža tega posameznika še zmeraj gladka, brez pigmentnih madežev, z nekaterimi izraženimi finimi gubami in bledikavostjo.

Ekstrinzično postarana koža

Na izpostavljenih predelih kože, običajno na obrazu, vratu, prsih in ekstenzornih površinah rok, je večina znakov staranja ekstrinzičnih. Ti so posledica kumulativnih učinkov vseživljenjske izpostavljenosti ultravijoličnemu sevanju. Na teh predelih se pojavlja groba tekstura in usnjat videz kože, številne hiperpigmentacije in depigmentirane lezije (predeli brez pigmenta), razširjene ali popokane krvne kapilare, grobe in globoke gube.

Prikaz razlike med intrinzičnim in ekstrinzičnim staranjem na enojajčnih 61. let starih dvojčicah. Dvojčica na desni strani je približno 10 ur tedensko preživela na soncu, dvojčica na levi strani pa se je soncu celo življenje izogibala. Vir: Farkas, Jordan & Pessa, Joel & Hubbard, Bradley & Rohrich, Rod. (2013). The Science and Theory behind Facial Aging. Plastic and reconstructive surgery. Global open. 1. 10.1097/GOX.0b013e31828ed1da.

Kdaj lahko začnem z antiageing nego?

Ko slišimo besedo antiageing, po vsej verjetnosti ne pomislimo na preventivne ukrepe, pač pa na pomlajevalne postopke. Medtem, ko antiageing seveda so številni pomlajevalni postopki, največjo vlogo odigra prav preventiva. Na podlagi začetnega teoretičnega dela se po vsej verjetnosti sedaj zavedamo, da je intrinzično staranje nekaj naravnega in da nanj tudi z določenimi življenjskimi spremembami ne moremo bistveno vplivati. Lahko pa vplivamo na ekstrinzično staranje in sicer tako, da se začnemo določenimi dejavniki ščiti že zelo zgodaj, idealno v najstniških letih.

Preventiva odigra največjo vlogo pri staranju kože in določeni antiageing pristopi, kot je osnovna nega kože in vsakodnevna dosledna zaščita pred UV sevanjem, lahko najenostavneje preprečijo 80 % staranja kože, ki je posledica prav nezaščitenega izpostavljanja soncu. Z anti-ageing nego torej lahko pričnete že zelo zgodaj, idealno v najstniških letih ali zgodnjih 20. letih. Ustanoviteljica kultne kozmetične znamke Paula’s Choice Paula Begoun, bi verjetno moje besede ”When is it the right time to start using anti-ageing products?” pospremila z mislijo ”From birth.”.

Kako se lotiti antiageing nege?

Osnovna antiageing nega kože

Nega kože se začne pri osnovah, ki so ključnega pomena, da bomo dosegli željen preventivni učinek. Brez vzpostavljene osnovne rutine nege in poseganjem po aktivnih učinkovinah, si lahko naredimo več škode, kot koristi.

Osnovna nega kože obsega tri korake: čiščenje, vlaženje in zaščitno kremo. Vsi trije koraki predstavljajo osnovo za lepo in zdravo kožo, čiščenje z vidika odstranjevanja nečistoč s kože, vlaženje z vidika ohranjanja normalnih procesov v koži in zaščitna krema pa z vidika preprečevanja staranja kože. Zaščitna krema nas zaščiti pred UV sevanjem, ki je prisotno vse dni v letu, kar pomeni, da tudi zaščitno kremo moramo uporabljati..točno tako, vse dni v letu. Več pa v Osnove: Zaščita pred soncem.

Osnovne anti-ageing nege, katere ključni korak je zaščita pred soncem, se lahko lotimo že v najstniških letih ali zgodnjih 20. letih.

Nadgrajena antiageing nega kože

Nadgrajena antiageing nega poleg osnovnih treh korakov obsega tudi uporabo aktivnih učinkovin. Številne aktivne učinkovine dokazano upočasnjujejo procese staranja z mehanizmi delovanja, kot so:

  • Stimulacija sinteze kolagena (npr. retinoidi, alfahidroksi kisline, vitamin C);
  • Stimulacija sinteze in odlaganja glikozaminoglikanov, ki predstavljajo vezivo v koži (več kot je v koži glikozaminoglikanov, večja je njena sposobnost zadrževanja vode, bolj je koža napeta in manjša je tvorba gubic);
  • Zmanjšanje krčenja mišic, da zmanjšajo izrazne linije (npr. peptidi, ki inhibirajo nevrotransmiterje).

Obstajajo pa tudi drugi, sicer indirektni načini, s katerimi aktivne učinkovine podprejo našo antiageing rutino:

  • Nevtralizacija oksidativnega stresa (t.i. antioksidanti);
  • Protivnetno delovanje (tudi vnetje v koži lahko vodi v procese staranja – inflammaging).

Uporaba aktivnih učinkovin je odličen način nadgradnje osnovne anti-ageing nege in bo koristna za vse, bodisi kot preventiva, bodisi kot podpora drugim, invazivnejšim antiageing pristopom. Vsekakor se uporabe aktivnih učinkovin lahko poslužuje vsak, ki se dovolj poduči o njihovi pravilni uporabi. Aktivne učinkovine za katere vemo, da delujejo na področjih, ki si jih pri antiageingu želimo, so retinoidi (retinol, retinaldehid in tretinoin – ne veš kakšna je razlika? Pokukaj v Vodič po retinoidih za začetnike), alfahidroksi kisline in polihidroksi kisline (slednje bolj z antioksidativnim učinkom), vitamin C (imaš težavo katero obliko vitamina C izbrati? Potem je Vitamin C: Vodič za začetnike pravi naslov) in nekateri peptidi.

Pomlajevalni postopki

Pomlajevalni postopki pa nastopijo na točki, ko s preventivnimi koraki in nego kože več ne dosegamo željenih učinkov. To seveda ne pomeni, da je nega kože takrat za v smeti, ker vsekakor še naprej služi kot preventiva. Še zmeraj je potrebno poudariti, da ne pomaga nobena aktivna učinkovina, noben botoks, laser ali podoben tretma, če zanemarjamo osnovozaščito pred soncem. Ko se podajamo na področje pomlajevalnih postopkov je potrebno vedeti, da bodo učinki zdržali le, če bomo tudi mi za to ustrezno poskrbeli in redno uporabljali zaščitno kremo.

Pomlajevalnih postopkov je ogromno, mnogi izmed teh pridejo v poštev tudi že v poznih 20. ali zgodnjih 30. letih. Mednje sodijo salonski ali dermatološki kislinski pilingi (s katerimi stimuliramo sintezo kolagena, poenotimo ten in teksturo kože), microneedling (s katerim povzročamo nadzorovano poškodbo kože, ki sproži sintezo kolagena), neablativni laserski poseg (sproža sintezo kolagena). Kot vidimo, postopki, ki pridejo v poštev poleg napredne antiageing nege že relativno zgodaj, večinoma obsegajo metode, ki sprožajo sintezo kolagena, ki skrbi za strukturo, napetost in elastičnost naše kože.

Kasneje oziroma glede na želje posameznika, pa pridejo v poštev tudi postopki, ki bodisi zapolnijo s staranjem izgubljen volumen obraza (filerji s hialuronsko kislino), začasno ohromijo mišico, ki povzroča nastajanje mimičnih gub (botoks), dvignejo predele obraza, ki se s staranjem povešajo (lifting z nitkami) ali celokupno spremenijo strukturo starajočega obraza (facelift).

Antiageing: Nuja ali modna muha?

Antiageing je vsekakor od porasta socialnih omrežij vse bolj popularen. Prekomerno popravljene slike v tiskanih in socialnih medijih nas hitro zavedejo, da se določeni ljudje ne starajo, kar pa še zdaleč ni res. Iz tega izvira tudi želja zelo mladih posameznikov, da bi svoj mladosten videz ohranili večno. In z željo po ohranjanju zdrave in mladostne kože ni prav nič narobe, narobe pa je, ko sledimo nerealističnim lepotnim idealom in s z njimi primerjamo. Antiageing delamo zase.

Če si ga ne želimo oz. nimamo želje po upočasnjevanju procesov staranja, je to v redu. Antiageing je navsezadnje zaveza, skupek življenjskih odločitev (izogibanje soncu, zdrava in uravnotežena prehrana, redno gibanje), praks (nege kože) in stalnega raziskovanja.

Ne veš kako se lotiti nege kože?

Nega koža je, predvsem zaradi poplave (neresničnih) nasvetov in številnih izdelkov, lahko za nekoga, ki se šele spoznava s tem svetom, precej stresna. Če se nikakor ne znajdeš in sploh ne veš kje začeti, ti bo moje individualno svetovanje o negi kože pomagalo začeti in si zastaviti rutino nege, ki bo delovala zate. 

Loading...

Objava je sponzorirana s strani podjetja Notino.si. V objavi se nahajajo povezave do omenjenih izdelkov, ki vas vodijo v njihovo spletno trgovino. Povezave niso affiliate.

Vse objave na Cosmedoc blogu so podprte s strokovnimi viri.

  1. Bolognia J. L. (1995). Aging skin. The American journal of medicine, 98(1A), 99S–103S. https://doi.org/10.1016/s0002-9343(99)80066-7.
  2. Chaudhary, M., Khan, A., & Gupta, M. (2020). Skin Ageing: Pathophysiology and Current Market Treatment Approaches. Current aging science, 13(1), 22–30. https://doi.org/10.2174/1567205016666190809161115.
  3. Hudson, Caroline & Brissett, Anthony & Carniol, Paul. (2021). Analysis and Assessment of Facial Aging. Current Otorhinolaryngology Reports. 9. 10.1007/s40136-021-00369-z.
  4. Kohl, E., Steinbauer, J., Landthaler, M., & Szeimies, R. M. (2011). Skin ageing. Journal of the European Academy of Dermatology and Venereology : JEADV, 25(8), 873–884. https://doi.org/10.1111/j.1468-3083.2010.03963.x
  5. Mendelson, B., & Wong, C. H. (2012). Changes in the facial skeleton with aging: implications and clinical applications in facial rejuvenation. Aesthetic plastic surgery, 36(4), 753–760. https://doi.org/10.1007/s00266-012-9904-3.
  6. Zhang, S., & Duan, E. (2018). Fighting against Skin Aging: The Way from Bench to Bedside. Cell transplantation, 27(5), 729–738. https://doi.org/10.1177/0963689717725755.
  7. Zouboulis, C. C., Ganceviciene, R., Liakou, A. I., Theodoridis, A., Elewa, R., & Makrantonaki, E. (2019). Aesthetic aspects of skin ageing, prevention and local treatment. Clinics in Dermatology. doi:10.1016/j.clindermatol.2019.

Potrebuješ individualno svetovanje za fenomenalno rutino nege kože?

Če si želiš nego kože, ki hkrati zdravi in zaščiti tvojo kožo brez ugibanja ali eksperimentiranja, dobrodošla v Cosmedoc svetovalnico.

Individualno, posebej tebi prilagojeno svetovanje, skozi katerega skupaj poiščeva pravo rutino in izdelke za nego kože. 

Deli objavo

Dodaj odgovor

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Objavi komentar