Na mojih družbenih omrežjih je tematika zaščite pred UV sevanjem v spomladansko-poletnem obdobju praktično na tedenskem urniku. Kljub temu pa je zavedanje o pomenu vsakodnevne zaščite pred UV sevanjem, še vedno izredno nizko, zato vsako priložnost izkoristim za dodatno ozaveščanje. Če na koncu prebiranje tega bloga le eno osebo prepriča v vsakodnevno uporabo kreme z zaščitnim faktorjem, sem zmagala.
Zakaj je sploh potrebna zaščita pred soncem?
Če si se Cosmedocu na družbenih omrežjih priključil/a pred kratkim, si samo vržen/a v bazen informacij o reaplikacijah, uporabi zaščitnih sprejev, sončnih krem v obliki stikov itd. Le redko se še zares dotaknem osnov, kaj UV sevanje sploh je in zakaj se bi morali vsakodnevno ščititi pred UV žarki.
Ko me znanci vprašajo zakaj vsak dan uporabljam sončno kremo, imam zanje enostaven odgovor. S svetlobo smo v stiku vsak dan. Če smo v stiku z svetlobo, smo v stiku tudi z ultravijoličnim (UV) sevanjem. UV sevanje dokazano poškoduje našo kožo in poveča tveganje za nastanek kožnega raka.
Pred katerimi deli UV spektra se moramo zaščiti?
UVB žarki ali žarki, ki opečejo
Višino zaščite pred UVB žarki označujemo z SPF ali Sun protection factor. UVB svetloba je odgovorna za nastanek sončnih opeklin. Predstavlja tudi glavni faktor pri tveganju za razvoj kožnega raka. UVB sevanje je najbolj intenzivno poleti, zato takrat obstaja največja verjetnost, da nas ob nezaščitenem izpostavljanju opeče.
Več o metodah merjenja UVB zaščite si lahko preberete v blogu UV svetloba – nevarnosti, zaščita, zadnja dognanja v znanosti.
UVA žarki ali žarki, ki postarajo
UVA sevanje predstavlja tisti del spektra UV svetlobe, ki na dolgi rok povzroča poškodbe vseh ključnih elementov naše kože, ob tem pa v telesu povzroča oksidativni stres. UVA žarki poenostavljeno povedano starajo. Pospešijo naravne procese staranja, ker prodrejo bistveno globje v kožo v primerjavi z UVB žarki, na ta račun pa dosežejo ključne dele kože, ki so odgovorni, da jo ohranjajo zdravo, elastično in napeto. Koža postarana s strani UVA žarkov izkazuje:
- globoke gube;
- neenakomeren ten in pigmentacijske nepravilnosti;
- suh in usnjat videz.
UVA sevanje je, za razliko od UVB žarkov, enakomerno prisotno tekom celotnega leta. Ne glede na vremensko napoved in letni čas, se intenziteta sevanja ne spreminja bistveno. Imajo pa še eno slabost – lahko prehajajo steklo, kar pomeni, da pred UVA žarki nismo varni niti v avtomobilu ali notranjosti, v kolikor se nahajamo poleg oken.
Kako se zaščiti pred UV sevanjem?
Načinov zaščite pred UV sevanjem je več. Med pomembnejšimi naj omenim uporabo zaščitnih oblačil (predvsem, če se poleti sredi dneva gibate zunaj), sončnih očal z ustrezno UV zaščito, predvsem pa izogibanje stiku z direktno UV svetlobo, torej iskanje sence. Najbolj zanesljivo zaščito pa zagotavlja redna in pravilna uporaba kreme z zaščitnim faktorjem ali sončne kreme.
Sončne kreme vsebujejo spojine imenovane UV filtri. UV filtri so kozmetično aktivne spojine, ki delujejo na dva različna načina: absorbirajo UV sevanje in ga spremenijo v toploto (organski ali kemični UV filtri) ali ga odbijejo stran (mineralni, anorganski ali fizikalni UV filtri). Oba načina sta enakovredna pri zaščiti pred UV sevanjem.
Absorbirajo 95 % UV sevanja, preostanek pa reflektirajo oz. odbijejo stran
Absorbirajo UV sevanje
Varni za človeško uporabo; ne penetrirajo v krvni obtok
Varni za človeško uporabo; nekateri penetrirajo v krvni obtok, a to ne predstavlja varnostne težave za ljudi
V primeru neustrezne kemične obdelave (nano oblika, coating) naredijo končen izdelek precej kozmetično neeleganten (bel, težek)
Končni izdelki so bistveno bolj kozmetično elegantni, nimajo zaostanka beline, formulacije so generalno lahko bistveno lažje in hitreje vpijajoče
Dobra izbira za občutljivo kožo
Nekaterim lahko dražijo kožo ali oči
Primeri: titanov dioksid, cinkov oksid
Primeri: etilheksil salicilat, avobenzon, oktokrilen, Tinosorb S, Tinosorb M, Mexoryl XL, ..
Preden nadaljujemo je potrebno poudariti, da 100 % zaščita pred UV sevanjem z uporabo zaščitnih izdelkov žal ni mogoča. Najvišja zaščita, ki jo lahko dosežemo, je približno 98 %, to pa dosežemo z uporabo zaščitnega izdelka s faktorjem SPF50+. Zelo pomembno je, da si z nepravilno uporabo sončne kreme še dodatno ne zmanjšamo zaščite.
Kako pravilno uporabljati sončno kremo?
Predvidevam, da se sprašujete ali uporaba sončne kreme resnično potrebuje navodila. Sej samo nanesemo za en grahek, pa smo cel dan zaščiteni, kajne? Tukaj naj vas kar ustavim in povem, da ima uporaba zaščitnih izdelkov določena ”pravila”.
Količina zaščitne kreme je POMEMBNA!
Sončna krema ni negovalen izdelek, zato je tudi količinsko ne moremo nanesti toliko, kot bi nanesli seruma ali nevtralne kreme (za dober grah). Krema z zaščitnim faktorjem v tej količini praktično odpove.
Če si želim doseči enak zaščitni faktor, kot je naveden na embalaži (npr. SPF50), moramo nanesti 2mg/cm*2 kože (na takšni količini v laboratorijih testirajo zaščito izdelkov). Vse, kar je količinsko manj od tega, ne zagotavlja enake zaščite, kot je deklarirana na embalaži (1/2 količine sončne kreme pomeni le še polovično zaščito – SPF50 se prepolovi na SPF25).
Kaj 2mg/cm*2 pomeni v praksi?
Da bo ta na videz ekstravaganten podatek bralcu bolj prijazen, govorimo o približno ¼ čajne žličke zaščitne kreme, da ustrezno zaščitimo obraz oziroma ½ čajne žličke, da zaščitimo obraz in vrat. Ker pa se zavedam, da po svetu ne hodimo z merilnimi žličkami, vsem najraje povem, naj uporabljajo metodo dveh prstov. Pri tej metodi na celotno dolžino palca in sredinca nanesemo za 1cm debelo črtico sončne kreme. Za ustrezno zaščito telesa pa bi potrebovali kar 40g na enkraten nanos!
Sedaj ko veste, da na telo nikoli ne boste naneseli ustrezne količine zaščitne kreme, ali je potem zaščita tam brez pomena?
Zaščita nikoli ni brez pomena. Zavedati se moramo, da je naše celotno telo UV sevanju izpostavljeno le nekaj dni v letu. Takrat se kljub temu večina vsaj deloma zaščiti, zadržuje v senci in uporablja zaščitna oblačila. Obraz pa je UV sevanju izpostavljen 365 dni v letu in žal, večinoma brez zaščite. Zato toliko dvigovanja prahu okoli pravilne zaščite obraza, telesa pa malenkost manj.
Hitra dejstva o zaščiti pred soncem in zaščitnih izdelkih
Nadaljevanje objave ne bo klasično teoretsko obarvano, ampak bo slonelo na mojem ”mit-dejstvo” principu iz Instagrama, kjer bomo razbili nekaj izredno pogostih mitov o zaščitnih izdelkih.
”BB krema z zaščitnim faktorjem zagotavlja ustrezno zaščito pred UV sevanjem.”
Noben dekorativni izdelek ne zagotavlja zadostne zaščite, ker ga ne nanesemo v pravilni količini. Edini primer, ko BB krema s faktorjem SPF50 dejansko zagotavlja SPF50 je, če je nanesemo ¼ čajne žličke na obraz. Če to ni mogoče, pod BB kremo potrebujete sončno kremo.
”Sončno kremo moram nujno kupiti v lekarni.”
Lokacija prodaje izdelka ne določa njegove kvalitete. Kvaliteto izdelka (njegovih surovin, ustreznost zaščite) določata Evropska in nacionalna uredba o kozmetičnih izdelkih. Sončne kreme v Evropski uniji so strogo nadzorovane in zanje obstajajo številni standardi, pred prihodom na trg pa morajo proizvajalci dokazati ustrezne zaščitne lastnosti izdelka s predpisanimi testi. Vsi proizvajalci ob razvoju zaščitnih izdelkov izbirajo med enakim dovoljenim naborom UV filtrov in drugih pomožnih snovi, ob lansiranju izdelka pa končni izdelki preidejo enaka testiranja zaščite.
Kot zmeraj poudarjam, cena ne določa kvalitete izdelka in to dokazujejo tudi sončne kreme iz Lidlove Cien Sun linije. Linija obsega izdelke za odrasle in otroke, z zaščitnimi faktorji med SPF20 in SPF50+. Sončne kreme za obraz (za odrasle) imajo zaščitni faktor SPF30, medtem, ko imajo otroške zaščitni faktor SPF50+.
Moj arzenal najljubših Cien Sun zaščitnih izdelkov
Sun Cream Active SPF30
Vse tipe kože
Lahka, losjonasta tekstura, ki ne pušča zaostanka beline
Da/da
Anti-ageing Sun Cream SPF30
Za normalno do suho kožo
Malenkost bogatejša, a še zmeraj relativno lahka tekstura, ki ne pušča zaostanka beline
Da/da
Sun Spray SPF30 for Sensitive Skin
Za normalno do suho kožo, ki je občutljiva
Bogatejša, težja tekstura, ki ne pušča zaostanka belina, a (vsaj na moji koži) pusti nekaj mastnega zaostanka
Ne/ne
”Uporabljati moram le zaščitno kremo s faktorjem SPF50+.”
Sama sem aboluten zagovornik visokih zaščitnih faktorjev. Zame pridejo v poštev le sončne kreme z minimalno zaščito SPF30, idealne so pa SPF50 in SPF50+. Kljub temu pa zmeraj poudarjam, da je najboljša zaščitna krema tista, ki jo boste dejansko uporabljali. Če ne najdete idealne SPF50+, je vsekakor bolje, da pravilno uporabljate SPF30, kot da ne uporabljate nič.
”Sončna krema, ki jo nanesem zjutraj, zagotavlja celodnevno zaščito.”
Zaščitni izdelki nas lahko v svoji polnosti ščitijo le dobri 2 uri. Laboratorijske študije kažejo, da zaščita, ki jo nudi sončna krema zanesljiva le 2 uri po nanosu, potem pa bi jo bilo potrebno reaplicirati. Reaplikacija je potrebna zaradi ”izčrpanosti UV filtrov”, potenja, dotikanja obraza, s čimer posnamemo zaščitni film. Ker so reaplikacije na dve uri praktično nemogoče, svetujem, da se ravnate glede na okoliščine – na morju naj bodo reaplikacije redne (na 3-4 ure oz. po plavanju/potenju), v primeru urbane uporabe pa po potrebi (npr. pred odhodom iz pisarne,..).
”(Vstavi ime) olje zagotavlja ustrezno zaščito pred UV sevanjem.”
Nobeno rastlinsko olje ne zagotavlja ustrezne zaščite pred UV sevanjem. Če se spojina ne nahaja v Uredbi o kozmetičnih izdelkih in ni testirana v skladu z EU standardi, ne more biti klasificirana kot spojina z zaščitnim faktorjem. Niti korenčkovo, niti malinovo olje nimata zaščitnega faktorja, zato se z nanosom le teh praktično nezaščiteno izpostavljate UV sevanju.
”UV filtri penetrirajo v naš krvni obtok, torej so nevarni za naše zdravje.”
Precej kompleksna tema za hiter odgovor, ampak začnimo s tem, da vemo, da lahko nekateri kemični UV filtri penetrirajo v krvni obtok. To, da se nahajajo v krvnem obtoku še popolnoma nič ne pomeni, saj je pomembno kakšna koncnetracija teh snovi se tam nahaja in ali ima to kakšen vpliv na naše telo. Koncentracije UV filtrov najdene v krvnem obtoku so izredno nizke (manj kot 0,01 %), prav tako pa ti UV filtri nimajo škodljivega učinka na človeško zdravje, ker se iz telesa izločijo v nespremenjeni obliki.
”Sončne kreme blokirajo sintezo vitamina D.”
Sinteza vitamina D je sprožena s strani UVB žarkov, ki predstavljajo le 5 % celotnega UV spektra. Študije kažejo, da tudi ko ljudje nanesejo pravilno količino sončne kreme (2mg/cm*2 kože) njihova sposobnost sinteze vitamina D ni blokirana. Seveda se dotaknimo tudi tega, kar omenjamo zgoraj, razen na obraz, skoraj nikoli ne nanesemo pravilne količine zaščitne kreme, zato naša sposobnost sinteze tega pomembnega vitamina ni motena.
To je zelo hiter pregled informacij o UV sevanju, zaščiti ter pogostih mitih na področju zaščite pred soncem. Za več podrobnejših informacij pobrskajte po mojem Instagram profilu, kjer na tedenski ravni pokrivam nove teme v povezavi z UV sevanjem. Imaš kakšno vprašanje na temo zaščite pred soncem?
Objava je sponzorirana s strani podjetja Lidl Slovenija.
Vse objave na Cosmedoc blogu so podprte s strokovnimi viri.
- Ácsová, A., Hojerová, J., Janotková, L., Bendová, H., Jedličková, L., Hamranová, V., & Martiniaková, S. (2021). The real UVB photoprotective efficacy of vegetable oils: in vitro and in vivo studies. Photochemical & photobiological sciences : Official journal of the European Photochemistry Association and the European Society for Photobiology, 20(1), 139–151.
- Cole, C., Shyr, T., & Ou-Yang, H. (2016). Metal oxide sunscreens protect skin by absorption, not by reflection or scattering. Photodermatology, photoimmunology & photomedicine, 32(1), 5–10.
- De Villa, D., Nagatomi, A. R., Paese, K., Guterres, S., & Cestari, T. F. (2011). Reapplication improves the amount of sunscreen, not its regularity, under real life conditions. Photochemistry and photobiology, 87(2), 457–460.
- Guarrera M. Age and skin response to ultraviolet radiation. J Cutan Ageing Cosmetic Dermatol. 1988/89;1:135–44.
- Lim, H. W., Arellano-Mendoza, M. I., & Stengel, F. (2017). Current challenges in photoprotection. Journal of the American Academy of Dermatology, 76(3S1), S91–S99.
- Matta, M. K., Florian, J., Zusterzeel, R., Pilli, N. R., Patel, V., Volpe, D. A., Yang, Y., Oh, L., Bashaw, E., Zineh, I., Sanabria, C., Kemp, S., Godfrey, A., Adah, S., Coelho, S., Wang, J., Furlong, L. A., Ganley, C., Michele, T., & Strauss, D. G. (2020). Effect of Sunscreen Application on Plasma Concentration of Sunscreen Active Ingredients: A Randomized Clinical Trial. JAMA, 323(3), 256–267.
- Moloney, F. J., Collins, S., & Murphy, G. M. (2002). Sunscreens: safety, efficacy and appropriate use. American journal of clinical dermatology, 3(3), 185–191.
- Passeron, T., Bouillon, R., Callender, V., Cestari, T., Diepgen, T. L., Green, A. C., van der Pols, J. C., Bernard, B. A., Ly, F., Bernerd, F., Marrot, L., Nielsen, M., Verschoore, M., Jablonski, N. G., & Young, A. R. (2019). Sunscreen photoprotection and vitamin D status. The British journal of dermatology, 181(5), 916–931.
- Tuchinda, C., Srivannaboon, S., & Lim, H. W. (2006). Photoprotection by window glass, automobile glass, and sunglasses. Journal of the American Academy of Dermatology, 54(5), 845–854.
