Vodič po sestavinah za posvetljevanje kože

Hiperpigmentacije sodijo med eno izmed najpogostejših dermatoloških motenj.

Barvo kože določa več molekul in sicer melanin, hemoglobin ter karotenoidi. Melanin v povrhnjici proizvajajo visoko specializirane celice imenovane melanociti. Znotraj melanocitov se melanin sintetizira v posebnih organelih, ki jih imenujemo melanosomi. Melanociti proizvajajo dve različni vrsti melanina: rjavo-črni eumelanin in rumeno-rdeči feomelanin. Od količine enega in drugega je odvisna tudi barva naše kože.

Glaven encim, ki sodeluje pri sintezi melanina se imenuje tirozinaza. Tirozinaza je odgovorna, da pretvori aminokislino imenovano tirozin v molekulo imenovano DOPA. DOPA se kasneje pretvori še v DOPAkinon in na tak način dozori melanin.

Kaj so hiperpigmentacije in zakaj nastanejo?

Hiperpigmentacija se pojavi, ko se v koži proizvaja več melanina, kot običajno. Zaradi tega so lahko madeži, ki nastanejo, temnejši od okoliških območij. Do nastanka hiperpigmentacij lahko pride zaradi enega izmed naslednjih razlogov in od tega je tudi odvisno kakšen tip hiperpigmentacije nastane:

• Proizvaja se večja količina melanina (pege, melazma, melanoze)
• Število celic, ki proizvajajo melanin je povečano (lentigo, melanomi)

Katere vrste hiperpigmentacij poznamo?

Melazma sodi med najpogostejše motnje v pigmentaciji kože. Nastane zaradi sočasnega delovanja ženskih spolnih hormonov in UV-žarkov. Zaradi kombinacije teh dveh dejavnikov se prekomerno tvori pigment melanin. Kaže se kot rjavkaste lise na obrazu, ki se običajno pojavijo na licih, čelu in nad zgornjo ustnico. Najbolj izrazita je v poletnih mesecih, pozimi zbledi. Pojavi se lahko v nosečnosti ali med jemanjem kombinirane hormonske kontracepcije.

Efelide ali sončne pege so 1–3 mm velike rjave lise na obrazu zelo svetlopoltih ljudi, ki imajo rdečkaste ali svetle lase (fototip 1 in 2). Nastanejo že v otroštvu pod vplivom UV-žarkov. Izrazite so spomladi in poleti, pozimi pa zbledijo. Temnejša barva je posledica nakopičenja pigmenta melanina v kožnih celicah povrhnjice.

Melanocitni nevusi (pigmentna ali materina znamenja) so najpogostejša znamenja na koži. Lahko so prirojeni, večina pa jih nastane pozneje, pogosto v otroški dobi in v puberteti (prvi dve desetletji življenja). To so pridobljeni melanocitni nevusi in prav njihov nastanek je povezan z izpostavljanjem soncu. Ponavadi so manjši od centimetra. Pri otrocih so večinoma temno rjave barve in v nivoju kože, z dozorevanjem pa postajajo svetlejši in se lahko nekoliko dvignejo nad površino kože.

Solarni lentigi ali starostne sončne pege so rjave lise na koži, ki so povezane s staranjem in kronično izpostavljenostjo kože UV sevanju. Opažamo jih v zrelem življenjskem obdobju (od 40. leta naprej), ko je obnovitvena sposobnost kože po poškodbi z UV žarki že okrnjena. So večje od navadnih sončnih peg, merijo lahko tudi nekaj centimetrov, od svetlo rjave do črne barve. Pojavljajo se na mestih, ki so najbolj izpostavljena soncu: hrbtišča rok, obraz in čelo, ramena, pa tudi lasišče pri plešastih moških. Pozimi ne posvetlijo. Temna barva je posledica nakopičenja pigmenta melanina v kožnih celicah povrhnjice in zadebelitve povrhnjice.

Vodič po aktivnih posvetlitvenih sestavinah

Izgled hiperpigmentacij lahko do neke mere uravnavamo s pomočjo uporabe aktivnih posvetlitvenih sestavin, ki so lahko kot del kozmetičnih izdelkov ali zdravil. Aktivne posvetlitvene sestavine selektivno ciljajo na hiperaktivne melanocite in zavirajo ključne korake v sintezi melanina.

Hidrokinon

Hidrokinon nosi krono zlatega standarda posvetlitvene aktivnosti. V melanocitih zavira sintezo DNA in povzroča spremembe v nastajanju teh melanocitov. Povzroča selektivne poškodbe, kar pomeni, da deluje samo na hiperaktivna mesta (hiperpigmentacije).

Za uporabo v kozmetičnih izdelkih je prepovedan. V nekaterih državah je prepovedan tudi v obliki zdravila, medtem ko za nekatere države prepoved ne velja in ga lahko kupite kot ”over-the-counter” zdravilo.

Hidrokinon v koncentraciji 2 % ima odličen učinek na posvetljevanje hiperpigmentacij, pri čemer ne izkazuje veliko stranskih učinkov. Višje koncentracije od 2 % sicer imajo izboljšan učinek na posvetljevanje hiperpigmentacij, a lahko povzročajo draženje.

Kojična kislina

Kojična kislina je proizvod vrst gliv in sicer Acetobacter, Aspergillus in Penicillium. Kojična kislina kot sama ima relativno slabo sposobnost posvetljevanja hiperpigmentacij, a je učinkovita v kombinaciji z drugimi posvetlitvenimi učinkovinami.

Arbutin

Arbutin je naravni derivat hidrokinona, ki ga najdemo v rastlinah. Gre naravno aktivno posvetlitveno učinkovino, ki deluje z reverzibilnim zaviranjem tirozinaze, v tem primeru kot glikozilirani hidrokinon. Vendar pa, podobno kot pri kojični kislini, ni jasnih dokazov o njegovi učinkovitosti pri posvetljevanju hiperpigmentacij.

Kljub številnim kozmetičnim formulacijam, ki vsebujejo arbutin in vse več poročilom o arbutinu kot sredstvu za posvetljevanje, je bilo v uglednih znanstvenih revijah objavljenih le malo kliničnih študij o njegovi učinkovitosti.

Azelaična kislina

Azelaična kislina je dikarboksilna kislina. Deluje tako, da moti sintezo DNA, zavira mitohondrijsko oksidoreduktazo, konkurenčno zavira tirozinazo in zmanjšuje tvorbo radikalov. Azelaična kislina cilja na nenormalne in zelo aktivne melanocite z minimalnim učinkom na okoliško tkivo.

Večinoma se azelaično kislino preučuje v sklopu zdravljenja aken, vendar se v zadnjem času pojavlja v vse več študijah, kjer jo po učinkovitosti posvetljevanja hiperpigmentacij primerjajo s 4 % hidrokinonom.

Traneksaminska kislina

Traneksaminska kislina (trans-4-aminometilcikloheksankarboksilna kislina) deluje kot zaviralec plazmina in se uporablja za preprečevanje fibrinolize, za zmanjšanje izgube krvi. Deluje tako, da reverzibilno blokira vezivna mesta lizina na plazminogenu in tako zavira aktivator plazminogena. Antiplazminska aktivnost traneksaminske kisline naj bi bila glavni mehanizem njenega posvetlitvenega učinka.

Učinek traneksaminske kisline so zaznali pri peroralnem zdravljenju s traneksaminsko kislino, ki je pri ženskah z melazmo bistveno izboljšala stanje le-te. Od takrat to učinkovino preučujejo v mnogih študijah, da bi potrdili njej posvetlitven učinek tudi ob topikalni uporabi. Proučevali so jo v primerjavi s hidrokinonom in ugotovili, da je posvetlitven učinek traneksaminske kisline primerljiv s hidrokinonom, vendar ima manj stranskih učinkov.

Niacinamid

Niacinamid, aktivna oblika vitamina B3 (niacin), je zelo vsestranska aktivna učinkovina, primerna za vse tipe kože in problematike. Pozitivne učinke pa izkazuje tudi pri posvetljevanju hiperpigmentacij. Študije so zaenkrat narejene le na nižjih koncentracijah niacinamida, pri čemer zaenkrat ni oprijemljivih dokazov, da imajo višje koncentracije boljši posvetlitven učinek. Ima pa v primerjavi z vsemi ostalimi aktivnimi posvetlitvenimi učinkovinami najmanj potencialnih stranskih učinkov.

Zelo učinkovit je v kombinaciji s traneksaminsko kislino in N-acetilglukozaminom. N-acetilglukozamin deluje kot aktivna posvetlitvena učinkovina tako, da zavira pretvorbo pro-tirozinaze v tirozinazo.

Vitamin C

Vitamin C je naravni antioksidant, ki se v naravi pojavlja v obliki L-askorbinske kisline. L-askorbinska kislina je zelo hidrofilna, zato je prodiranje v kožo omejeno, hkrati pa nizek pH lahko povzroča draženje. Z vidika zmanjšanja stranskih učinkov so hidrofilni ali lipofilni derivati vitamina C bolj varna izbira.

Hidroksi kisline

Hidroksi kisline so odlični keratolitiki in na kožo izkazujejo številne pozitivne učinke. Manj proučevan učinek hidroksi kislin je pa njihov posvetlitven potencial. Izmed vseh hidroksi kislin sta pri posvetljevanju najbolj učinkoviti alfa hidroksi kislini in sicer glikolna ter mlečna kislina. Posvetlitveni učinek lahko pripišemo keratolitičnemu delovanju in posledično pospešeni deskvamaciji kožnih celic, kar vodi do lažje disperzije pigmenta melanina. Učinkovite so predvsem pri splošnem izboljšanju tena kože, pa tudi pri posvetljevanju melazme, solarnih lentigov in postinflamatornih hiperpigmentacij.

Retinoidi

Retinoidi, derivati vitamina A, se uporabljajo za zdravljenje različnih pigmentacijskih motenj, kot so melazma in postinflamatorne hiperpigmentacije. Delujejo tako, da zavirajo tirozinazo in zavirajo epidermalno disperzijo melanina. Retinoidi lahko motijo tudi prenos pigmenta v keratinocite in pospešijo izgubo pigmenta, saj povzročijo hitrejše odvajanje povrhnjice. Uporaba retinoidov daljše časovno obdobje povzroči povečano stiskanje rožene plasti in zmanjšano vsebnost melanina.

Najbolj učinkovit pri posvetljevanju hiperpigmentacij je tretinoin. Za ostale retinoide (retinol, retinaldehid) zaenkrat ni podatkov o učinkovitosti, saj je odvisno od oblike in koncentracije retinoida, pa tudi od sposobnosti kože, da pretvori nanešen retinoid v aktivno obliko v koži, kar je seveda individualno pogojeno. Vsekakor pa tudi derivati retinoidov delujejo na enak način, kot tretinoin.

Kako se odločiti za posvetlitveno učinkovino glede na vrsto hiperpigmentacije?

Sedaj smo se spoznali z različnimi vrstami aktivnih posvetlitvenih učinkovin, tako da sem sedaj še na enem mestu zbrala vse učinkovine in na katero vrsto hiperpigmentacij ciljano delujejo. So pa nekatere vrste hiperpigmentacij zelo trdovratne, zato je včasih potreben multifunkcionalen in pa personaliziran pristop pri izbiri aktivnih učinkovin in tretmajev.

Kako pravilno uvesti aktivne posvetlitvene učinkovine v svojo nego?

Katero aktivno posvetlitveno učinkovino izbrati?

Izbira aktivne posvetlitvene učinkovine je izredno kompleksna, saj je v veliki meri odvisna od rezultatov, ki si jih želite. Dejstvo pa je tudi, da nimajo vse aktivne posvetlitvene učinkovine učinka pri določeni vrsti hiperpigmentacije. Pri kompleksnih hiperpigmentacijah, kot so melazma in solarni lentigi je potrebno narediti personaliziran plan posvetljevanja hiperpigmentacij in običajno vključiti še lasersko odstranjevanje ali kislinske tretmaje. Pri doseganju bolj poenotenega tena kože in posvetljevanju blagih oblik hiperpigmentacij lahko izbiramo nežnejše aktivne učinkovine, ki imajo tudi manj stranskih učinkov.

Kdaj lahko pričakujem učinke posvetlitvene učinkovine?

Hitrost učinkov je odvisna od vrste hiperpigmentacije in pa tudi od izbire posvetlitvene učinkovine. Večinoma se tretmaji posvetljevanja planirajo na dolgi rok, razen v primeru hidrokinona, ki ga na daljši časovni rok ne smemo uporabljati. Pri večini aktivnih posvetlitvenih učinkovin je potrebna konsistentna uporaba vsaj 3-6 mesecev. Najbolj pomembna je seveda preventiva.

Ali lahko že od začetka aktivno posvetlitveno učinkovino uporabljam vsak večer?

Ponovno, težko posplošujem, ker je skupina aktivnih posvetlitvenih učinkovin izredno široka in so si te med seboj zelo različne. Vsekakor se pred uporabo vsake učinkovine najprej pozanimaj kako jo varno uporabljati. Sicer pa s pravilom ”začni počasi – vsekakor se ne zaženi z uporabo vsak dan” ne morete zgrešiti.

Kako pravilno nanesem aktivno posvetlitveno učinkovino?

Ponovno je posloševanje nemogoče, saj so za različne učinkovine različna pravila. Najbolj problematičen z vidika stranskih učinkov je zagotovo hidrokinon, pri katerem je potrebna enaka oziroma še večja previdnost, kot pri tretinoinu.

Kojična kislina in arbutin sta v večini primerov kombinirana z vitaminom C oziroma derivati vitamina C, ki so relativni nedražeči, a kljub temu priporočam, da v začetku pod njimi plastite dodatne serume z namenom, da aktivno učinkovino malo razredčite in tako zmanjšate možnost pojava stranskih učinkov.

Glede pravilnega nanašanja kislin (tako hidroksi kislin, kot traneksaminske kisline) predlagam, da si preberete Vodič po kislinah za začetnike. Po pravilnem protokolu nanašanja retinoidov vas bo vodil Vodič po retinoidih za začetnike.

Priporočam tudi, da sočasno z aktivnimi posvetlitvenimi učinkovinami uvedeš serum za pomirjanje kože oziroma serum za obnovo kožne bariere. Sicer kisline ob pravilni uporabi ne povzročijo poškodbe bariere, je vseeno za začetek varna izbira, da uporabite še serum, ki bo kožo pomiril. Z uporabo tovrstnih izdelkov povečamo toleranco kože.

Kako je z uporabo drugih aktivov v času uvajanja aktivnih posvetlitvenih učinkovin?

Aktivne posvetlitvene učinkovine so široka skupina aktivov, tako da je precej odvisno od individualne izbire, sicer pa na splošno ne priporočam veliko eksperimentiranja, saj z večino drugih aktivnih učinkovin niso kompatibilne. Druge aktivne učinkovine še vedno lahko uporabljaš v drugem delu dneva. V času, ko začenjaš z uporabo posvetlitvene učinkovine omeji uporabo vseh ostalih aktivov! Tako zmanjšamo možnost za pojav stranskih učinkov (suhost, iritacija, rdečica.) Ker ima vsaka koža individualne potrebe je možno, da boš lahko hitro ponovno vključil/a vse ostale aktive v svojo rutino, ni pa nujno. Na začetku se fokusiraj samo na pravilno uporabo posvetlitvene učinkovine.

Sončna krema je prvi najpomembnejši korak pri posvetljevanju hiperpigmentacij!

Sicer za na konec, ampak to je najpomembnejši korak pri posvetljevanju hiperpigmentacij. Brez ustrezne uporabe sončne kreme je posvetljevanje hiperpigmentacij brez pomena, saj si boste stanje le še poslabšali. Prvi korak mora biti vedno vsakodnevna uporaba zaščite pred soncem v pravilni količini (2mg/cm2 ali 2 polna prsta)! Samo tako lahko ustavite prekomerno tvorbo melanina in slabšanje stanja hiperpigmentacij. Posvetljevanje je pravzaprav v tem primeru sekundarnega pomena.

V kolikor sem še karkoli pozabila, me prosim pocukajte za rokav.

Viri:

1. Desai S. R. (2014). Hyperpigmentation therapy: a review. The Journal of clinical and aesthetic dermatology, 7(8), 13–17.
2. Desai S, et al. Effect of a Tranexamic Acid, Kojic Acid, and Niacinamide Containing Serum on Facial Dyschromia: A Clinical Evaluation. J Drugs Dermatol. 2019 May 1;18(5):454-459.
3. Grimes, P. E., Ijaz, S., Nashawati, R., & Kwak, D. (2018). New oral and topical approaches for the treatment of melasma. International journal of women’s dermatology, 5(1), 30–36. https://doi.org/10.1016/j.ijwd.2018.09.004
4. Hollinger, J. C., Angra, K., & Halder, R. M. (2018). Are Natural Ingredients Effective in the Management of Hyperpigmentation? A Systematic Review. The Journal of clinical and aesthetic dermatology, 11(2), 28–37.
5. Leyden, J. J., Shergill, B., Micali, G., Downie, J., & Wallo, W. (2011). Natural options for the management of hyperpigmentation. Journal of the European Academy of Dermatology and Venereology, 25(10), 1140–1145.
6. Nicolaidou, E., & Katsambas, A. D. (2014). Pigmentation disorders: hyperpigmentation and hypopigmentation. Clinics in Dermatology, 32(1), 66–72.
7. Nieuweboer-Krobotova, L. (2012). Hyperpigmentation: types, diagnostics and targeted treatment options. Journal of the European Academy of Dermatology and Venereology, 27, 2–4.
8. Sarkar, R., Arora, P., & Garg, K. V. (2013). Cosmeceuticals for Hyperpigmentation: What is Available? Journal of cutaneous and aesthetic surgery, 6(1), 4–11. https://doi.org/10.4103/0974-2077.110089
9. Zasada, M., Debowska, R., Pasikowska, M., & Budzisz, E. (2016). The assessment of the effect of a cosmetic product brightening the skin of people with discolorations of different etiology. Journal of Cosmetic Dermatology, 15(4), 493–502.
10. Wang, J. V., Jhawar, N., & Saedi, N. (2019). Tranexamic Acid for Melasma: Evaluating the Various Formulations. The Journal of clinical and aesthetic dermatology, 12(8), E73–E74.