Po 25. letu starosti se naša koža začne starati, pa ne samo koža, ampak celo telo. Groza!! Niti na polovici življenja še nismo, pa se že staramo. Proces staranja je zelo kompleksen. Sami ga pa lahko upočasnimo ali pospešimo. Ste zato, da ga upočasnimo, ne?

Kaj je staranje?

Staranje je genetsko pogojen proces, pri katerem degenerativne (razgradnja) spremembe prevladajo nad regenerativnimi (izgradnja) spremembami. Poenostavljeno: predstavljajte si, da lego kocke hitreje razdiramo kot sestavljamo. Če smo vztrajni, slej kot prej razderemo vse kocke. Enako je s kožo, če nič ne ukrepamo. Poleg genetike pa na staranje vplivajo tudi hormoni . Najprej pride do morfoloških sprememb, šele nato vidimo vidne spremembe na naši koži.

Pa si poglejmo najprej morfološke spremembe.

Spremembe se dogajajo v večih plasteh kože. V epidermisu prihaja do subtilnih (diskretnih) sprememb, medtem ko so v dermisu spremembe intenzivnejše. Spremembe se ne zgodijo čez noč, sploh pa ne vse na enkrat. Okoli 30. leta starosti se večina sprememb dogaja šele v epidermisu in nekaj malega v dermisu. Bolj kot se staramo bolj intenzivne so spremembe in se kažejo v večih plasteh kože.

Fotografija: Nel Čater, Neja Stojnić

Spremembe v epidermisu

  1. Zmanjšanje količine vode v roženi plasti (Posledica: suha koža)
  2. Zmanjša se število celic, predvsem melanocitov in korneocitov (melanociti in keratinociti postajajo večji in se težje delijo)
  3. Podaljša se tudi cikel obnavljanja kože, ki je načeloma dolg 28 dni (večji keratinociti se težje odluščijo, koža pa je zato na otip bolj groba in hrapava)

Spremembe v dermisu

Pri 30. letu spremembe niso tako izražene kot pri 50. Pa vseeno, nekaj se dogaja.

  1. Debelina dermisa se konstanto zmanjšuje (približno 1% na leto)
  2. Elastičnost kože se zmanjšuje zaradi zmanjšanja količine kolagena in elastina
  3. Zmanjša se tudi količina glikozaminoglikanov in hialuronske kisline
  4. Število lojnic in znojnic upada (koža postaja bolj suha)

Posledica tanjšanja dermisa, zmanjšanje količine kolagena, elastina in hialuronske kisline je pojav drobnih finih gub. Sploh okrog oči in med nosom in usti.

Fotografija: Nel Čater, Neja Stojnić

Ampak ne poznamo samo ene vrste staranja, fotostaranje lahko upočasnimo ali omejimo!

Fotostaranje je vrsta staranja, na katerega vplivajo zunanji dejavniki, najpogosteje UV svetloba. Pripomorejo pa tudi kajenje, veter, nekatere kemikalije. Fotostaranje celo pospeši kronološko staranje, tako da tega se bojimo kot hudič križa. Ok, šalo na stran.

Fotostaranje je povezano s povečano količino radikalov  (ROS), ki nastanejo oziroma ostajajo v telesu zaradi povečane produkcije ali nezmožnosti odstranjevanja. Radikali škodljivo vplivajo na proteine, lipide, DNK.

Pri tej vrsti staranja so spremembe na koži zelo hitro vidne.

  1. Pospešeno tanjšanje dermisa in zmanjševanje količine kolagena
  2. Poškodbe v roženi plasti in spremembe v barierni zaščitni funkciji kože
  3. Poveča pa se encimska aktivnost matriksnih metaloproteinaz ali MMP. To so encimi, ki vplivajo na integriteto ekstracelularnega matriksa. Namreč MMP razgradijo komponente matiksa, torej kolagen in elastin in s tem zmanjšajo čvrstost in elastičnost kože. In ti encimi se aktivirajo, glej ga zlomka, pod vplivom UV svetlobe.

Najbolj očitni znaki fotostarane kože so globoke gube, pojav hiperpigmentacij (nepravilne pigmentacije), spremembe kožne teksture (ta je bolj ohlapna), razširjene kapilare ali teleangiektazije in lahko celo pride do proliferacije celic in nastanka tumorjev.

Dovolj morbidnosti. Kot vidimo fotostaranje dosti bolj vpliva na staranje kože. In seveda, tega lahko vsaj upočasnimo ali delno preprečimo z različnimi pristopi.

Fotografija: Tajka Selan

Aktivna kozmetika za upočasnjevanje staranja kože

Upočasnjevanja procesa staranja se lotevamo na več načinov. Najpogostejši so:

-pospešitev vlaženja

-pospešitev luščenja

-stimuliranje sinteze kolagena in elastina

-nadomeščanje hialuronske kisline

Tukaj so najpomembnejše kozmetično aktivne sestavine, ki jih uporabimo za navedene pristope. O dveh najpomembnejših antioksidantih sva že govorili, in sicer to sta vitamin C ter vitamin E.

Sledijo retinoidi

Retinoidi so naravne ali sintezne spojine. So derivati all-trans retinojske kisline oziroma vitamina A. Retinoidi so znani predvsem po njihovem pomlajevalnem učinku. Regulirajo rast epitelnih celic in njihovo diferenciacijo, normalizirajo pa tudi proces keratinizacije (odstranjevanje keratinocitov). Kako mi to vidimo? Koža je bolj gladka in gube so zmanjšane.

Tretionin (trans-retinojska kislina) predstavlja zlati standard. Klinične študije dokazujejo njegovo učinkovitost že v zelo nizkih koncentracijah. Spodbuja nastajanje kolagena, zmanjšuje hiperpigmentacije ter zmanjšuje grobost kože. VENDAR za uporabo v kozmetičnih izdelkih ni dovoljen! No, pa smo spet na začetku.

V kozmetičnih izdelkih uporabljamo retinol, ki poveča debelino epidermalne plasti. Študije kažejo tudi na povečanje proteinov in kolagena v koži. Varen je v koncentracijah od 0,1-1%. Da dobimo njegove maksimalne učinke, se mora v koži pretvoriti v retinojsko kislino, zato so za učinek potrebne višje koncentracije.

Poznamo pa še ostale oblike vitamina A kot so retinilpalmitat, retinilacetat, retinal in druge, ki pa so bistveno manj učinkovite kot retinojska kislina.

Fotografija: Nel Čater, Neja Stojnić

Pospešitev vlaženja

O kozmetičnih vlažilih sva tudi že govorili, objavo si lahko preberete tukaj. Kot kozmecevtične vlažilce pa uporabljamo tudi hidroksi kisline (AHA, BHA, PHA). Fun fact, ki ga marsikdo ne pozna je, da hidroksi kisline nimajo samo luščilnega učinka, ampak tudi vlažilni učinek. V nizkih koncentracijah stimulirajo obnovo povrhnjice, vplivajo na sintezo kolagena in imajo vlažilen učinek.

Za vlaženje lahko uporabljamo tudi hialuronsko kislino, ki lahko veže takšno težo vode, ki je 1000x večja od njene mase. Prehajanje v kožo je odvisno od molekulske mase.

Kaj pa za posvetljevanje pigmentnih madežev?

Zlati standard za obravnavo sončnih peg je sicer hidrokinon, ki pa je v Evropi prepovedan. Zato se lahko zatečemo k alternativam, kot so azaleinska kislina, kojična kislina, arbutin in ostale snovi, ki inhibirajo encim tirozinazo, ki sodeluje pri sintezi melanina.

Fotografija: Nel Čater, Neja Stojnić

Najbolj pomembno za na konec, svojo kožo lahko najbolj obvarujete tako, da uporabljate vsakodnevno kreme z zaščitnim faktorjem. Tudi če je zima in zunaj sneži, UV žarki so še vedno tukaj. Še preden naju skin care junkie-ji date iz kože, zakaj sva dali temu tako malo poudarka, naj vas pomiriva, da je celotna naslednja objava namenjena samo temu :).

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja