Novodobni nadomestki parabenov – ”milenijci”

Parabeni so strah in trepet in namesto, da bi naredili dodatne študije glede varnosti smo jih raje zamenjali za nove konzervanse. In to je pač rešitev vseh problemov, ne? No, ni ravno tako enostavno, žal.

Parabeni so strah in trepet in namesto, da bi naredili dodatne študije glede varnosti smo jih raje zamenjali za nove konzervanse. In to je pač rešitev vseh problemov, ne? No, ni ravno tako enostavno, žal.

Konzervansi, ki želijo tako ali drugače ˝izpodriniti˝ parabene sploh niso tako nedolžni kot izgledajo na prvi pogled. Problem je tudi, da so novejši in ne obstaja veliko študij, ki jih potrjujejo za sprejemljive. V trenutku, ko so se pojavile študije o škodljivosti parabenov je večina kozmetičnih gigantov zagnala paniko in začeli so uvajati spojine, ki bi nadomestile parabene. Ampak kaj so s tem naredili? Več slabega kot dobrega! Zakaj? Bova razložili.

P.S. če ste trenutno izgubljeni o kakšni škodljivosti parabenov govoriva, preberite najprej ”Kaj je skupno parabenom in borovnicam?”.

Najprej naj navedeva nekaj milenijcev. Ste že slišali za formaldehid? Ja, tisto, kar povzroča veliko alergij in se uporablja večinoma v izdelkih za utrjevanje nohtov (do 5%). No, formaldehid je eden izmed metabolitov, v katerega se pretvori eden izmed milenijcev. Ste še vedno tako zelo navdušeni nad novimi konzervansi? Midve nisva.

Še ena manjša razlaga, obstaja SCCS – Scientific Committee on Consumer Safety, ki podaja ocene, naredi teste za tiste spojine, ki so se izkazale za malo bolj problematične. Zakaj nam to pride prav? Da lahko ocenimo, ali je neka spojina varna za uporabo ali ni. So nekakšen filter za snovi, ki so sprejemljive in za tiste, ki niso. Na primer, neka snov povzroča alergije pri koncentraciji 0,1%. Strokovnjaki bodo tako dolgo zmanjševali koncentracijo in testirali to snov, dokler ne pridejo do koncentracije, ki ne bo povzročala alergij.

Ker ni novih študij o ”milenijskih” konzervansih, sva si pomagali z mnenji SCCS, da lažje razloživa stvari.

In še nekaj, saj vemo, zakaj sploh rabimo konzervanse? Za boljše razumevanje predhodno priporočava branje ”Brez konzervansov, prosim”.

Zdaj pa že končno preidimo k stvari. Kateri konzervansi sploh spadajo pod to skupino?

ALKOHOLI

Verjetno vsem najbolj poznan novodobni konzervans, ki se nahaja v skoraj vsakem drugem izdelku je 2-fenoksietanol. Alkoholi imajo v kozmetičnih izdelkih več funkcij in sicer delujejo kot konzervansi, topila in sotopila. Pod alkohole prištevamo še naslednje konzervanse: propilen glikol, butilen glikol, bronopol, benzilalkohol (huda toksičnost pri dojenčkih) in druge. Zelo pogosto uporabljan propilen glikol, v primerjavi z ostalimi glikoli izkazuje relativni nizko toksičnost. Njegova uporaba se ne priporoča pri otrocih in nosečnicah zaradi podaljšane razpolovne dobe (koliko časa spojina potrebuje, da v telesu razpade in se izloči). Medtem, ko slaven fenoksietanol lahko povzroča blago iritacijo na koži in očeh. Povzroča lokalno anestetično delovanje na jeziku. Dolgoročna izpostavljenost lahko ima toksične učinke na centralno živčni sistem, podobno kot pri drugih topilih.

ORGANSKE ŽIVOSREBROVE SPOJINE

V kozmetičnih izdelkih se v zadnjem času vse pogosteje pojavljajo živosrebrove spojine, kot so tiomersal, živosrebrove soli in še bi lahko naštevali. Fenil živosrebrove soli in tiomersal se uporabljajo kot protimikrobna sredstva, predvsem v kozmetičnih izdelkih za okrog oči. Zadnje čase vedno več raziskav kaže na toksičnost živosrebrovih spojin. Te povzročajo draženje in reakcije preobčutljivosti. Tudi metaboliti, v katere se pretvorijo, povzročajo alergije.

Tiomersal so že prepovedali v cepivih za otroke. Torej povzroča reakcije, a nevrotoksičnost (strupenost za možgane) ni tako problematična v nizkih koncentracijah. Dovoljeni so koncentracijah maksimalno 0,007%.

S tiomersalom so povezovali celo avtizem, a pri študijah ni bilo opaziti vedenjskih sprememb, niti kakšnih drugih sprememb, tako da ta povezava ne drži.

Fotografija: Nel Čater

KVARTERNE AMONIJEVE SOLI

So protimikrobne snovi, ki se v kozmetiki in farmacevtskih izdelkih uporabljajo do koncentracije 0,15%. V kozmetičnih izdelkih imajo poleg protimikrobne še druge vloge in sicer delujejo antistatično in zmanjšujejo medfazno napetost (olajša mešanje npr. olja in vode, ki se sama po sebi ne mešata).

Študije poročajo o precej hudih neželenih učinkih. Nujno je potrebno preprečiti stik z očmi!

Cetilpiridinijev klorid, ki se uporablja v ustnih vodah, je škodljiv, če se ga zaužije. In verjetno se vam je že zgodilo kdaj, da ste po nesreči ali ne, pogoltnili malo usne vodice, češ, da boste imeli dlje časa svež zadah. No, ne priporočava vam ravno tega podviga. Povzroča tudi iritacijo kože in respiratornega (dihalni) sistema.

Benzalkonijev klorid je dovoljen v koncentraciji do 0,1%, smrtni odmerek (peroralno – skozi usta) je 1-3g, kar je res zelo zelo malo. Ima enako vlogo kot cetilpiridinijev klorid.

BISGVANIDINI – klorheksidin

Klorheksidin je konzervans, ki se uporablja v farmacevtskih oblikah kot protimikrobno sredstvo (očesne kapljice, tekočine za leče), v kozmetiki pa v antiseptičnih kremah in izdelkih za ustno nego v koncentraciji 0,3%. Ne povzroča sistemskih učinkov. Povzroča pa preobčutljivostne reakcije in celo anafilaktični šok.

METILIZOTIAZOLINONI

Kaj pa je to za en zmazek? Ja, to je še eden konzervans, katerega koncentracijo je SCCS najprej omejil na 0,01%. Zakaj? Ker je povzročal preveč preobčutljivostnih reakcij. Postaja vedno bolj problematičen v Evropi. Nahaja se v robčkih za čiščenje pleničnega predela. Plenični predeli so sploh problem, saj je koža tam zelo občutljiva in snovi tudi zlahka prehajajo kožo.

Fotografija: Nel Čater

Najnovejši sklepi (2014) pa poročajo, da ni koncentracije, ki bi bila varna za kozmetične izdelke, ki se ne spirajo, vključno z robčki. Torej, da ne bi povzročala kontaktne alergije. Za izdelke, ki pa se sperejo s kože, pa je varna koncentracija komaj 0,0015%. To je koncentracija, ki je dovoljena v izdelku, da zagotovo ne povzroča kontaktnih alergij.

To je samo nekaj novodobnih konzervansov, sledi še drugi del objave v katerem bova razložili še ostale. Če potegnemo črto ugotovimo, da parabeni le niso tako grozni, kot so sprva zagnali vik in krik. Zavedati se moramo, da so te spojine relativno nove in da se vseh njihovih učinkov na telo ne zavedamo, zato jih je potrebno uporabljati s pametjo.

Potrebuješ pomoč pri vzpostavljanju rutine nege?

Če si želiš nego kože, ki hkrati zdravi in zaščiti tvojo kožo brez ugibanja ali eksperimentiranja, dobrodošla v Cosmedoc svetovalnico.

Individualno, posebej tebi prilagojeno svetovanje, skozi katerega skupaj poiščeva pravo rutino in izdelke za nego kože. 

Deli objavo

Dodaj odgovor

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Objavi komentar