Čas za malo bolj resno temo! V današnji objavi bova govorili o zloglasnih konzervansih. Glede njih je bilo in še bo veliko polemik. Konzervansi so dandanes že v skoraj vseh izdelkih, ki jih uporabljamo, pa tudi tistih, ki jih zaužijemo. Včasih so za konzerviranje uporabljali sol, ja, danes pa smo že malo bolj napredni.

Kaj sploh so konzervansi?

Konzervansi so vključeni v kozmetične izdelke za osebno nego z namenom, da preprečijo rast mikroorganizmov (bakterij in gliv) v času njihove uporabe. Z njimi preprečujemo širjenje oziroma omejimo mikrobiološko kontaminacijo v izdelku v normalnih pogojih shranjevanja in uporabe. Po domače: preprečimo, da bi se izdelek pokvaril. Ampak konzervansov ne moremo uporabljati kar prosto po Prešernu, namreč vsi dovoljeni konzervansi in njihove koncentracije so navedeni v Uredbi o kozmetičnih izdelkih. V kozmetičnem izdelku lahko imamo tudi druge sestavine, ki imajo protimikrobno delovanje, ki dodatno podprejo delovanje konzervansa.

Fotografija: Nel Čater, Neja Stojnić

Zakaj konzerviramo kozmetične izdelke?

Kadar je v kozmetičnih izdelkih prisotna voda, je nujno potrebno dodajanje konzervansov, saj je voda osnova za življenje mikroorganizmov. Hkrati pa z dodajanjem konzervansov izdelkom podaljšamo rok uporabnosti, ki je pri kozmetičnih izdelkih 3 leta, do odprtja. Po odprtju pa velja število, ki je označeno na vsakem izdelku (3, 6 ali 12 mesecev).

Tukaj ponovno nastopi marketing, ki na zobnih pastah, antiperspirantih in različnih praškastih kozmetičnih izdelkih veselo oglašuje, da so brez konzervansov. Če v kozmetičnem izdelku ni prisotna voda, ne potrebuje konzervansa. Dobro oglaševanje, ampak ne, ne bom plačala 1€ več ker piše, da je puder v kamnu brez konzervansa, hvala za razumevanje.

Seveda je najboljše, če imamo izdelke, v katere ne moremo posegati s prsti, namreč vsakič, ko s prstom zajamete kremo, imajo mikroorganizmi celo čago. In konzervans je načeloma tukaj, da to prepreči. Sama embalaža pa lahko veliko pripomore k stabilnosti izdelka.

Kdaj je kozmetični izdelek kontaminiran z mikroorganizmi?

Poleg sivo-zelene plasti plesni na površini izdelka, obstajajo številni drugi dejavniki, ki nakazujejo, da so kozmetični izdelki kontaminirani z mikroorganizmi: izguba viskoznosti (izdelek postane redkejši), ločitev vode in olja, izdelki ki so bili prej bisti, so zdaj motni, izdelek lahko izgubi ali spremeni barvo ali vonj. No, če opazite karkoli od tega na vašem izdelku, naj ta raje roma v smeti. In tudi izdelki, ki jih imate doma že od pamtiveka, verjetno nimajo niti najmanjše vsebnosti konzervansa, tako da tudi takšni izdelki naj rajši končajo v smeteh.

Fotografija: Nel Čater, Neja Stojnić

Obstaja več vrst konzervansov!

Konzervans ni samo eden, ampak jih je mali milijon, tako da če vam naštejeva vse, boste verjetno v trenutku zaprli to objavo in si mislili: ”Pa sej nisem na predavanju ali kaj je z vama narobe”. Tako, da rajši našteli le najbolj pogosto uporabljane konzervanse.

Verjetno vam najbolj splošno znana skupina, pa ne ravno kot konzervansi, so alkoholi.

Protimikrobne konzervanse delimo na 8 večjih skupin in sicer: estri p-hidroksi benzojske kisline (sem sodijo parabeni), aril in alkil kisline (ocetna kislina, benzojska kislina, askorbinska kislina), alkil in aril alkoholi (precej poznan fenoksietanol), kvarterne amonijeve soli, organske živosrebrove spojine, spojine, ki sproščajo formaldehid, bisgvanidi in izotiazolini.

Obstajajo seveda tudi naravni konzervansi v kozmetiki, ki pa so v primerjavi s sintetičnimi manj učinkoviti in imajo ožji spekter delovanja. Učinek konzerviranja z naravnimi konzervansi temelji na antioksidativnem delovanju, tako da preprečijo nastanek žarkih olj in maščob. Naravni konzervansi so: ekstrakti (ekstrakt grenivkinih pečk – ni pravi konzervans), eterična olja, vitamini.

Fotografija: Nel Čater, Neja Stojnić

Ali so konzervansi varni za uporabo?

Konzervansi so eden izmed najpogostejših alergenov v kozmetiki, verjetno takoj za barvili. Alergija na konzervanse se lahko kaže kot kontaktna urtikarija, kontaktni dermatitis, alergijski kontaktni dermatitis ali anafilaktična reakcija. Kot sva že prej povedali je količina konzervansa, ki ga lahko uporabite v kozmetičnih izdelkih omejena. Ampak zakaj?

Ker večina konzervansov v visokih koncentracijah povzroča neželene učinke kot so draženje oči in kože, draženje sluznic, alergične reakcije, opekline na koži in očeh. Zakonodaja pa je bistveno strožja na področju izdelkov, ki se uporabljajo za nego otrok mlajših od 3 leta, zato v kozmetičnih izdelkih in cepivih prepovedujejo uporabo naslednjih konzervansov: propil paraben, butil paraben, salicilna kislina in njene soli, benzil alkohol, tiomersal. Izdelki za otroke so narejeni tako, da ne predstavljajo tveganja zanje. Namreč pri otrocih sta penetracija skozi kožo in absorpcija v telesu boljši kot pri odraslih, zato je lahko tveganje zelo resno.

Seveda, da vas zdaj ne prestrašiva čisto do konca morate vedeti, da so koncentracije konzervansov omejene na mejo, pri kateri ti ne povzročajo neželenih učinkov. Se pa lahko zgoraj naštete reakcije pojavijo pri populaciji z občutljivo kožo. Vseeno priporočava, da kupujete preverjene izdelke s preverjenimi sestavinami. Namreč, če izdelke naročate preko kitajskih spletnih strani, kjer ne velja enaka regulativa za kozmetične izdelke kot v Evropi, se po nepotrebnem izpostavljate tveganju, da bi vam določen izdelek povzročal neželene učinke.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja