Tokrat nadaljujemo z drugo epizodo konzervansov, ki so v proizvodnji kozmetičnih izdelkov nadomestili parabene (nadomestki parabenov). V prejšnji objavi smo obdelali skupine alkoholov, organskih živosrebrovih spojin, kvarternih amonijevih soli, bisgvanidinov in izotiazolinov.

Kljub vsej drami, ki se odvija okoli parabenov se moramo zavedati, da je njihova uporaba v kozmetiki še vedno v porastu. V porastu pa so tudi fenoksietanol, iodopropinil butilkarbamat in izotiazolinoni. Med konzervanse, katerih uporaba se opušča, pa sodita predvsem triklosan in imidazolidinil sečnina. Torej, preverimo še nekaj dejstev o konzervansih, ki jih prejšnjič nisva našteli.

IODOPROPINIL BUTILKARBAMAT

V izdelkih, ki se sperejo je maksimalna dovoljena koncentracija 0,02%. V izdelkih, ki se ne sperejo 0,01%, v dezodorantih pa 0,0075%. Ni primeren za uporabo za otroke mlajše od 3 let. Ni primeren za uporabo v izdelkih za ustnice, ni za uporabo v izdelkih za telo, ki se ne sperejo.

IMIDAZOLIDINIL SEČNINA

Imidazolidinil sečnina sodi pod konzervanse, ki sproščajo formaldehid.  Največja dovoljena koncentracija v kozmetičnih izdelkih je 0,6%. Obstaja nekaj primerov kontaktnega dermatitisa, verjetno prav zaradi formaldehida.

TRIKLOSAN

Triklosan se uporablja kot konzervans in kot protimikrobno sredstvo v deodorantih (preprečuje neprijeten vonj). Moti sintezo maščobnih kislin. V kozmetiki se lahko uporablja do 0,3%, v ustnih vodah le do 0,15%. Povzroča alergijski kontaktni dermatitis, naj bi bil celo hormonski motilec. Poleg vsega pa je problem za okolje, saj se bioakumulira (nalaganje v organizmih ali v delu organizma) in je zato ekotoksičen.

Mnenje SCCS je, da je 0,15% vsebnost triklosana iz toksikološkega pogleda varna, medtem ko tega za 0,3% ne morejo zagotovo reči. Problem je tudi, da to ni zadosten konzervans. Kaj misliva s tem? Potrebujemo še en dodaten konzervans, da bo izdelek dobro konzerviran in mogoče njegova uporaba po tem takem sploh ni opravičljiva.

SULFITI

V kozmetiki so sulfiti uporabni predvsem kot antioksidanti in protimikrobna sredstva. V kozmetičnem izdelku je njihova najvišja dovoljena koncentracija 0,2%. Natrijev sulfit je eden izmed konzervansov, ki sodi v skupino sulfitov in je relativno netoksičen. Lahko se ga uporablja v prehranskih dopolnilih in ima status GRAS (generally recognized as safe). Medtem je večina ostalih sulfitov nezaželena za uporabo v zdravilih.

KISLINE IN NJIHOVE SOLI

To je preveč splošno, dajmo se opredeliti katere kisline so nadomestki parabenov. Pod kisline, ki imajo protimikrobno delovanje štejemo benzojsko kislino in njene soli, sorbinsko kislino in njene soli, propanojsko kislino in njene soli in salicilno kislino.  Vse navedene kisline in njihove soli, razen salicilne, imajo status GRAS in so varne tudi za uporabo v prehranskih dopolnilih. Ravno iz tega razloga navajava tudi njihove E oznake v izdelkih, da jih boste lahko prepoznali tudi v hrani in prehranskih dopolnilih.

Benzojska kislina in natrijev, kalijev ter kalcijev benzoat (E210-213) so učinkoviti proti glivam in kvasovkam. Peroralna aplikacija benzojske kisline lahko povzroča iritacijo gastrointestinalnega trakta, medtem ko dermalna aplikacija lahko povzroča blago iritacijo kože in oči. Lahko sproža alergijske reakcije (anafilaktična reakcija, urtikarije).

Sorbinska kislina in natrijev, kalijev in kalcijev sorbat (E200-203) so splošno sprejete kot netoksične, saj so naravne spojine (prisotne v npr. jerebiki). V kozmetičnih izdelkih je maksimalna dovoljena koncentracija 0,6%. Običajno se uporablja v kombinaciji z zgoraj navedeno benzojsko kislino, kar je tudi vzrok za alergične reakcije. Sicer pa lahko tudi sorbinska kislina povzroča draženje kože in preobčutljivostne reakcije.

Propanojska kislina deluje antioksidativno, protimikrobno in je sredstvo za uravnavanje kislosti. Je relativno netoksična in ne povzroča draženja v koncentracijah do 2%. V čisti obliki je korozivna in povzroča opekline na koži in očeh, povzroča poškodbe pri zaužitju in inhalaciji.

Salicilna kislina ni primerna za uporabo pri otrocih mlajših od 3 let. V kozmetičnih izdelkih je njena dovoljena koncentracija 0,5%. V izdelkih za lase, ki se sperejo je dovoljena do koncentracije 1%, v izdelkih za obraz, ki se izperejo pa do 2%.

Processed with VSCO with preset

FENOL

Fenol je antiseptik, dezinficiens in protimikrobno sredstvo. Kot protimikrobno sredstvo je dovoljen v parenteralnih pripravkih in kozmetiki. V kozmetiki je dovoljen v koncentracijah od 0,1% do 0,5% in v tako nizkih koncentracijah ne povzroča neželenih učinkov. Pri peroralni aplikaciji je pa koroziven in izkazuje toksične učinke na centralno živčni sistem.

Ko sedaj pregledamo celoten seznam konzervansov, ki so nadomestili paraben in njih same ugotovimo, da parabeni izkazujejo manj toksičnih učinkov na kožo. Namreč študije so pokazale, da ne izkazuje mutagenih, kancerogenih in teratogenih učinkov (razen propil in butil paraben, katerih uporaba je močno omejena). Redko povzročajo reakcije preobčutljivosti in niso fototoksični. Novejši konzervansi oziroma nadomestki parabenov izkazujejo korozivne učinke (to pomeni, da razjedajo kožo in oči) in v večini dražijo kožo ter sluznice. Veliko bolj smo izpostavljeni parabenom v hrani in prehranskih dopolnilih kot v kozmetičnih izdelkih.

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja