Krema z zaščitnim faktorjem ali sončna krema je kozmetičen izdelek, namenjen zaščiti pred UV sevanjem. Tovrstne izdelke je potrebno uporabljati na dnevni ravni, torej 365 dni v letu, kar pomeni, da bo potrebno najti takšno, ki bo nosljiva v vseh pogojih. Nujno je vsakodnevno zaščititi predvsem obraz in vrat, ki sta najbolj izpostavljena UV žarkom.
Tržišče je trenutno zasičeno z zaščitnimi izdelki in nekomu, ki se prvič odloča za bolj redno in dosledno zaščito pred UV sevanjem, se lahko izbira ustrezne zdi misija nemogoče.
Da bomo izbrali najboljšo zaščitno kremo za dnevno rabo, se je potrebno ustrezno informirati – o zaščitah (pred UVB ter UVA žarki), UV filtrih ter oblikah zaščitnih izdelkov (teksturah, nosljivosti). Ne pozabite pa, da je najboljša sončna krema za obraz tista, ki jo uporabljate na dnevni ravni!
Kategorija zaščite
SPF - sun protection factor (ali UVB zaščita)
Zaščitna sposobnost kreme z zaščitnim faktorjem je označena z SPF. SPF se meri tako, da na kožo testirancev nanesejo zaščitno kremo in merijo kako hitro po nanosu se na koži pojavi opeklina. Opeklina se pojavi zaradi izpostavitve UVB (v 90 %) in UVA (v 10 %) žarkom. Poenostavljeno povedano SPF bolj ali manj pove pred koliko UVB žarki smo zaščiteni.
Ta oznaka nam pove koliko UV žarkov, ki povzročajo nastanek opekline, lahko doseže našo kožo.
Zaščitni faktor
SPF 15
SPF 30
SPF 50
% blokiranih UV žarkov
93,3 %
96,7 %
98 %
% prepuščenih UV žarkov
6,7 %
3,3 %
2 %
Višje zaščitne faktorje kot izbiramo, bolje bomo zaščiteni pred UV sevanjem. Razlike v % blokiranih UV žarkov med SPF15 in SPF50 se zdijo majhne, a bolj pomemben je % prepuščenih UV žarkov. Več UV sevanja, kot še zmeraj lahko doseže kožo, večja je verjetnost za nastanek opeklin ter starostnih sprememb kože. Prav zato vse relevantne institucije svetujejo, da za dnevno zaščito izbiremo vsaj zaščitni faktor 30 ali višje.
Na podlagi Evropske zakonodaje se učinkovitost zaščite označujejo na sledeč način (Komisija 2006/647/EC (OJ L 265, 22.9.2006):
Kategorija
Zaščitni faktor
Nizka zaščita
Srednja zaščita
Visoka zaščita
Zelo visoka zaščita
SPF 6, SPF 10
SPF 15, SPF 20, SPF 25
SPF 30, SPF 50
SPF 50+
Da pa dosežemo zaščitni faktor naveden na embalaži, pa je potrebno zaščitno kremo nanesti v pravilni količini - to je 2mg/cm2 ali 1/4 čajne žličke za obraz oz. 1/2 čajne žličke za obraz in vrat.
UVA zaščita
Ni pomembno samo, da se zaščitimo pred UVB žarki, pač pa tudi pred UVA. Dejstvo je, da bo vsaka krema z zaščitnim faktorjem nad SPF10 nudila tudi zaščito pred UVA žarki, a je vprašanje kakšno. tako, kot pri UVB, je tudi pri UVA višina zaščite pomembna.
Testiranje UVA zaščite po svetu ni standardizirano, kar pomeni, da ima vsaka država/kontitent svoje standarde. Če vas zanima več o merjenju in označevanju UVA zaščite predlagam branje Standardi testiranja in označevanje UVA zaščite. Na podlagi priporočil Evropske unije je zaželjeno, da ima zaščitna krema UVA zaščito v višini 1/3 UVB zaščite. To pomeni, da če ima zaščitna krema SPF30, bo UVA-PF/PPD vsaj 10. Idealno je. če izbiramo višje zaščitne faktorje, ker s tem pridobimo tudi višjo UVA zaščito.
Kategorizacija zaščitne sposobnosti izdelka
Ta kategorizacija ni uradna, je pa najboljši povzetek na podlagi znanja in izkušenj, ki jih imamo z UV sevanjem.
Kategorizacija ne pomeni nujno, da rabite za vsako izmed navedenih aktivnosti (mestna uporaba, plaža, športi zunaj) posebno zaščitno kremo. Tudi, če nek zaščitni izdelek sodi v skupino zelo zanesljivih izdelkov, ga lahko uporabljate tudi na dnevni ravni, v kolikor vam ustreza. Vsekakor pa svetujem, da ob intenzivnejših izpostavitvah UV sevanju posežete po bolj zanesljivih zaščitnih izdelkih, kot tistih za ‘Mestno zaščito’. Sama celo leto uporabljam izdelke iz kategorije zanesljive ali zelo zanesljive zaščite.
UV filtri
Da lahko zaščitni izdelki našo kožo ščitijo pred UV sevanjem, morajo vsebovati aktivne sestavine imenovane UV filtri. UV filtri so molekule, ki bodisi absorbirajo UV žarke in jih pretvorijo v toploto, bodisi odbijejo. Ločimo dva tipa UV filtrov – organske (pogovorno: kemične) in anorganske (pogovorno: fizikalne/mineralne). Tako organski, kot anorganski UV filtri so varni in učinkoviti pri zaščiti pred UV sevanjem.
Organski UV filtri
Anorganski UV filtri
- Absorbirajo UV žarke in jih pretvorijo v toploto,
- Večja verjetnost za draženje kože in oči (predvsem pri starejših organskih filtrih),
- Praviloma lahko z njimi dosegamo višje zaščite, ne na račun kompromisa pri kozmetični elegantnosti,
- Z njihovo uporabo nastanejo kozmetično elegantnejši izdelki,
- So varni za uporabo.
- V 95 % absorbirajo UV žarke, 5 % pa jih odbijejo,
- Manjša verjetnost za draženje kože in oči (primernejši za občutljivo kožo),
- Z njimi lahko dodsežemo visoko zaščito, a večinoma na račun kompromisa pri kozmetični elegantnosti (težek občutek, mastnost, belina),
- Puščajo belo sled na koži,
- So varni za uporabo.
V Evropski Uniji je za uporabo v tem trenutku na podlagi Uredbe o kozmetičnih izdelkih registriranih 28 UV filtrov, od tega 26 organskih in 2 anorganska (titanov dioksid in cinkov oksid). V ZDA je seznam dovoljenih UV filtrov bistveno bolj okrnjen – za uporabo je dovoljenih skupno 11 UV filtrov, ker se le-ti obravnavajo kot zdravila, kar upočasnuje njihov vstop na tržišče.
Seznam organskih UV filtrov in njihove lastnosti
PABA je starejši organski UV filter, ki odlično absorbira UVB spekter svetlobe. V kozmetičnih izdelkih se uporabljajo tudi njeni derivati: etilheksil dimetil PABA, PEG-25 PABA.
Oznake na INCI: Ethylhexyl(dimethylamino)benzoate / Ethylhexyldimethyl PABA
Prav tako znani po imenu: Eusolex 6007 / Octyl dimethyl p-aminobenzoate / Octyl dimethyl PABA / Padimate O
So starejši organski UV filtri. V skupino benzofenonov sodita: benzofenon-3 in benzofenon-4. Oba sta sekundarna absorberja UVB (šibka zaščita – potrebujeta druge UV filtre) z nekaj aktivnosti tudi v kratkovalovnem UVA spektru.
Oznaka na INCI: benzophenone-3, benzophenone-4
Prav tako znana po imenu: Oxybenzone (BP-3), Sulisobenzone (BP-4)
Pozor: Benzofenon-3 lahko povzroča alegijske reakcije. Je iritant kože in oči.
Gre za novejši filter, ki je eden izmed najboljših na tržišču. Je širokospektralen filter, ki pokriva celotno območje UVB in UVA.
Oznaka na INCI: Bis-ethylhexyloxyphenol methoxyphenyl triazine
Prav tako znan po imenu: Tinosorb S, Bemotrizinol
Je novejši organski UV filter, ki odlično absorbira UVB spekter svetlobe.
Oznaka na INCI: Camphor benzalkonium methosulfate
Prav tako znan po imenu: Mexoryl SO
So starejši organski UV filtri, katerih najbolj znan predstavnik je oktinoksat (etilheksil metoksi cinamat). Med novejše derivate pa sodi isoamil p-metoksicinamat. Oba filtra absorbirata večinoma v UVB spektru.
Oznake na INCI: Octyl methoxycinnamate / ethylhexyl methoxycinnamate (oktinoksat), Isoamyl p-Methoxycinnamate
Je starejši organski UV filter, ki kot eden izmed redkih absorbira UV svetlobo v celotnem UVA spektru.
Oznaka na INCI: Butyl Methoxydibenzoylmethane
Derivati kafre sodijo med starejše organske UV filtre. V skupino sodijo: Benzylidene Camphor Sulfonic Acid, Polyacrylamidomethyl Benzylidene Camphor, 4-Methylbenzylidene Camphor in 3-Benzylidene Camphor. Žarke večinsko absorbirajo v UVB spektru.
Oznake na INCI: Benzylidene Camphor Sulfonic Acid, Polyacrylamidomethyl Benzylidene Camphor, 4-Methylbenzylidene Camphor, 3-Benzylidene Camphor.
Je novejši filter, ki je zasnovan za visoko UVA zaščito in visoko fotostabilnost. Zagotavlja zaščito v celotnem območju UVA.
Oznaka na INCI: Diethylamino Hydroxybenzoyl Hexyl Benzoate
Prav tako znan po imenu: Uvinul A Plus
Je novejši UV filter, ki ščiti v območju UVB in UVA II (vendar ne v UVA I).
Oznaka na INCI: Diethylhexyl Butamido Triazone
Prav tako znan po imenu: Iscotrizinol
Gre za novejši filter, ki ščiti kožo pred UVA II spektrom svetlobe. Za razliko od večine drugih filtrov za zaščito pred soncem ni oljetopen, temveč vodotopen, kar pomeni, da so formulacije s tem UV filtrom lahko lažjih tekstur.
Oznaka na INCI: Disodium phenyl dibenzimidazole tetrasulfonate
Prav tako znan po imenu: Bisdisulizole Disodium
Je novejši UV filter, ki absorbira tako v UVB, kot v UVA spektru. Je L’orealov patentiran UV filter.
Oznaka na INCI: Drometrizole trisiloxane
Prav tako znan po imenu: Mexoryl XL
Je novejši UV filter, ki ščiti v območju UVB.
Oznaka na INCI: Etylhexyl salicilate
Prav tako znan po imenu: Octyl Salicilate
Je novejši UV filter, ki velja za enega izmed najbolj fototabilnih in absorbira predvsem v UVB spektru.
Oznaka na INCI: Ethylhexyl Triazone
Prav tako znan po imenu: Uvinul T 150
Je starejši organski UV filter, ki absorbira večinoma UVB žarke.
Oznaka na INCI: Phenylbenzimidazole sulfonic acid
Prav tako znan po imenu: Ensulizol
Je starejši organski UV filter, ki specifično absorbira kratkovalovne UVB žarke.
Oznaka na INCI: Homosalate
Gre za novejši, hibriden filter, kar pomeni, da je deloma organski (kemičen) in deloma anorganski (mineralen), ker del UV žarkov absorbira, del pa odbije. Zagotavlja zaščito pred UVB in UVA žarki.
Oznaka na INCI: Methylene Bis-Benzotriazolyl Tetramethylbutylphenol
Prav tako znan po imenu: Tinosorb M, Bisoctrizole
Pozor: lahko pušča zaostanek beline zaradi deloma anorganskega značaja, ki odbija UV žarke
Je starejši organski UV filter, ki absorbira večinsko v UVB spektru, deloma pa tudi v UVA.
Oznake na INCI: Octocrylene
Pozor: je zmeren povzročitelj preobčutljivosti kože.
Polisilikon-15 je organska spojina, ki se uporablja v izdelkih za lase, kot so šamponi, balzami, laki za lase in izdelki za barvanje, z namenom, da absorbira UVB sevanje. Uporablja se tudi za zaščito kože, prav tako pred UVB sevanjem.
Oznaka na INCI: Polysilicone-15
Prav tako znan po imenu: Parsol SLX
Je novejši organski UV filter, derivat benziliden kafre, znan po svoji odlični fotostabilnosti. UV žarke absorbira predvsem v UVA spektru.
Oznaka na INCI: Terephthalylidene dicamphor sulfonic acid
Prav tako znan po imenu: Mexoryl SX
Vododpornost (water-resistance)
Učinkovitost zaščitnih izdelkov se lahko z izpostavitvijo vodi in znojenju zmanjša, saj te aktivnosti zmanjšajo debelino zaščitnega filma. Z namenom, da bi dosegli boljšo obstojnost in navsezadnje tudi učinkovitost zaščitnih krem, je večina vodoodpornih. Vodoodpornost (angl. water resistance) je sposobnost zaščitnega izdelka, da kožo zaščiti kljub temu, da je izpostavljen vodi.
Vododpornost je sicer neroden izraz, ker se tudi v angleščini z namenom ne uporablja izraz ‘water-proof’. Zaščitne kreme, ki bi bila popolnoma odporna na vodo ni, je pa lahko rezistentna nanjo do neke mere. To proizvajalci dosežejo z dodatkom spojin imenovanih polimeri, ki se bolje oprimejo kože, posledično pa deloma lahko preprečijo izpiranje iz kože z znojenjem ali izpostavitvami vodi.
Je smiselna uporaba vododoporne zaščitne kreme na dnevni ravni?
Večkrat lahko zasledimo, da uporaba vodoodpornih zaščitnih krem na dnevni ravni ni smiselna, češ, da nismo izpostavljeni vodi in da tega ne potrebujemo. Vodoodpornost podaljša obstojnost zaščitne kreme na obrazu tudi, ko nismo izpostavljeni vodi. Predvsem v pomladno-poletnih mesecih se znojimo, posledično pa se nevodoodpornim zaščitnim kremam hitro zmanjša učinkovitost tekom dne.
Vodoodporne zaščitne kreme so primerne tudi za vsakodnevno rabo.
Oblike zaščitnih izdelkov
Mediji
Izdelki za zaščito pred soncem se nahajajo v različnih medijih:
Glede na enakomernost nanosa, ki ga posamezna oblika izdelka omogoča, se lahko kljub temu, da imajo vsi izdelki deklariran npr. zaščitni faktor SPF50+, zaščita, ki jo nudijo zelo razlikuje. Zakaj?
Kremo z zaščitnim faktorjem je potrebno nanesti v ustrezni debelini, da nas lahko pred UV sevanjem zaščiti s faktorjem deklariranim na embalaži izdelka. Ta debelina znaša 2mg/cm2. Če nanesemo manj, smo zaščiteni slabše in nekatere oblike izdelkov (stiki, aerosoli, pudri) ne omogočajo doseganja takšne debeline, zato je smiselno te medije razvrstiti glede na zanesljivost zaščite.
To pomeni, da je za prvi nanos zmeraj smiselno izbrati najbolj zanesljive izdelke v obliki emulzij, reaplikacije pa lahko izvajamo tudi s stiki ali aerosoli.
Teksture in nosljivost
Tekstura in nosljivost sta običajno najpomembnejša faktorja pri izbiri zaščitne kreme, a z namenom boljšega razumevanja celotne tematike prideta na vrsto na koncu. Ko izbirate zaščitno kremo, si vnaprej poglejte kakšno teksturo in finish obeta – od tega je odvisno kako nosljiva bo za vas na vsakodnevni ravni.
Od zaščitne kreme je seveda potrebno imeti realna pričakovanja – popolnoma nečutnih zaščitnih izdelkov z visokim faktorjem praktično ni. Vsi tipi emulzij so lahko primerni za vse tipe kože, ker je odvisno od formulacije in finisha ali bo nek izdelek bolj primeren za suho ali za mastno kožo. Pri finishih lahko izbiramo med mat, satin in sijočim.
Mat finish bo večinoma ustrezal mastni, pa tudi mešani koži, sicer pa tudi komu, ki se ne mara preveč svetiti, pa nima mastne kože.
Satin finish je relativno univerzalen in ustreza večini tipov kože, z izjemo izredno mastne.
Sijoč finish bo ustrezal tistim, ki imajo radi zelo glowing kožo in je morda sami po sebi nimajo (suha, normalna koža).
Vloga pridruženih problematik pri izbiri izdelkov
Veliko je povpraševanja po zaščitni kremi za aknasto kožo, rozaceo, hiperpigmentacije itd., ampak te pridružene problematike ne igrajo pomembne vloge pri izbiri zaščitne kreme. V osnovi je najbolj pomembno sploh izbrati zaščitno kremo, ki jo bomo uporabljali na dnevni ravni in v večernem času poskrbeti, da le-to ustrezno tudi odstranimo (idealno z metodo dvojnega čiščenja).
Pridružena problematika
Na kaj biti pozoren?
Akne
Rozacea
Občutljiva koža / oči
Hiperpigmentacije / postinflamatorni eritem
lažje teksture, bonus je dodatek protivnetnih ali protimikrobnih sestavin (salicilna kislina, azeloglicin, niacinamid)
idealno čim višji zaščitni faktor, v primeru pridruženih preobčutljivosti naj se izbira zaščitne kreme z novejšimi organskimi UV filtri ali z izključno anorganskimi
v primeru izredne preobčutljivosti izberemo zaščitne kreme z izključno anorganskimi UV filtri, sicer pa lahko izberemo zaščitne kreme, ki vsebujejo izključno novejše organske UV filtre, ki imajo minimalen dražilni potencial
pomembna je čim višja UVB in UVA zaščita (zelo zanesljive zaščitne kreme) in redne reaplikacije, bonus je dodatek posvetlitvenih sestavin (npr. vitamin C)
Viri
Vse vsebine na Cosmedocu so podprte s strokovnimi viri.
- EC Europa. Scientific Committee on Consumer Safety (2023)
- Pantelic MN, Wong N, Kwa M, Lim HW. Ultraviolet filters in the United States and European Union: A review of safety and implications for the future of US sunscreens. J Am Acad Dermatol. 2023;88(3):632-646.
- Sabzevari, N., Qiblawi, S., Norton, S. A., & Fivenson, D. (2021). Sunscreens: UV filters to protect us: Part 1: Changing regulations and choices for optimal sun protection. International journal of women’s dermatology, 7(1), 28–44.
- Stiefel C, Schwack W. Photoprotection in changing times – UV filter efficacy and safety, sensitization processes and regulatory aspects. Int J Cosmet Sci. 2015;37(1):2-30.
- Uredba (ES) št. 1223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o kozmetičnih izdelkih
