UV svetloba – nevarnosti, zaščita, zadnja dognanja v znanosti

V kolikor vsaj malo spremljaš kozmetično sceno verjetno veš, da se blogerke na veliko borimo in konstanto poudarjamo, kako zelo pomembna je vsakodnevna zaščita pred soncem. Seveda ni nobeno presenečenje, da se naše težakanje pojača pred poletjem, saj želimo z našimi sporočili in kampanjami doseči čimveč ljudi in jih, če ne že prepričati, da se ne izpostavljajo soncu, vsaj prepričati, da se takrat zaščitijo s sončno kremo. Šele v zadnjih nekaj letih smo se pravzaprav začeli zavedati, kakšne učinke imajo lahko na kožo UVA žarki.

Hitra ponovitev o UV svetlobi

UV je krajšava za ultravijolično valovanje, ki je del elektromagnetnega spektra. Vsi svetlobni žarki, vključno z UVA in UVB žarki, imajo različno valovno dolžino, merjeno v nanometrih ali kratko “nm”.

UV spekter obsega valovne dolžine med 100 in 400nm. O UVC žarkih ne bo govora, ker jih zadrži ozon. Moramo pa toliko bolj paziti tako na UVB, kot na UVA zaščito.

UVB svetloba

UVB svetloba ima veliko manjši razpon valovne dolžine (290-320nm) kot UVA svetloba. UVB svetloba je neposredno odgovorna za nastanek sončnih opeklin in drugih vidnih sprememb na površini kože. UVB sevanje igra vlogo pri nastanku kožnega raka. Intenzivnost UVB žarkov se za razliko od UVA žarkov precej razlikuje glede na geografsko lego, čas dneva in letni čas. Tako kot UVA svetloba je tudi UVB svetloba prisotna skozi celo leto, vendar so UVB žarki šibkejši v primeru oblačnega vremena.

UVA svetloba

UVA svetloba predstavlja približno 95% UV svetlobe, ki pade na Zemljo. UVA spekter ima bistveno širši razpon valovne dolžine in ga delimo na dva dela UVA2 (320-340nm) in UVA1 (340-400nm). UVA žarki so prisotni ves dan, skozi celo leto, tudi ko je oblačno in prehajajo skozi steklo. Veljajo za tihe morilce, saj za razliko od UVB žarkov pri UVA žarkih ne vidite škodljivih učinkov takoj. UVA žarki so vzrok za porjavelost kože. Torej tudi, če vas sonce na videz ne opeče in niste rdeči, ampak vseeno porjavite to pomeni, da so UVA žarki segli globoko v kožo in tam povzročili poškodbe kože ter melanocitov, ki dajejo naši koži barvo. UVA žarki prodrejo globje v kožo kot UVB žarki, pri čemer nenehno uničujejo ključne snovi v koži, ki zagotavljajo čvrstost in elastičnost kože.

Kako pravzaprav merimo zaščito pred UVB svetlobo?

Višino zaščite pred UVB žarki označujemo z SPF ali sun protection factor. SPF nam pove pred koliko UVB žarki nas zaščiti sončna krema. Poznamo vse od sončnih krem z nizko zaščito (SPF 5-15), sončnih krem s srednje visoko zaščito (SPF 15-25), sončnih krem z visoko zaščito (SPF 30) in sončnih krem z izredno visoko zaščito (SPF50 in SPF50+).

Kako pa pravzaprav merimo zaščito pred UVB svetlobo? Najpogostejša metoda za merjenje zaščite pred UVB se izvaja na človeški koži, kjer se ugotavlja kako hitro koža pordeči na UVB svetlobi, če ni namazana s sončno kremo, v primerjavi s tem, če je. Ker se metoda izvaja na človeški koži (živem organizmu) jo imenujemo in vivo metoda. Kako se izmeri SPF in vivo, določajo ISO standardi. ISO standarde si lahko predstavljate kot en skupek pravil, ki predpisuje čisto vsak parameter, od tega, kolikšno valovno dolžino za obsevanje vzamemo, do tega kakšne testirance izberemo in kako na njih izmerimo določene parametre. Poznamo 2 ISO standarda, enega uporabljamo v Evropi in drugod po svetu, drugega pa uporabljajo v ZDA.

Pred koliko UVB žarki nas dejansko zaščiti naša sončna krema lahko čisto enostavno izračunamo z naslednjo enačbo:

Pretvorbe med % blokiranih UVB žarkov in SPF

UVB (%) = 100 % – 100 % / SPF

SPF = 100 % / (100 % – UVB (%))

Pa podajmo primer računanja na SPF30 in na SPF 50.

UVB (%) = 100 % – 100%/30 = 96,6 %

UVB (%) = 100 % – 100%/50 = 98 %

Morda na prvi poglej izgleda, da je to samo 1,5 % razlike, sej to pa ja nič ni. Gledati pa moramo, koliko sevanja naša sončna krema prepusti (1/SPF * 100 %). SPF 30 prepusti kar 3,3 % UVB sevanja, medtem, ko SPF 50 prepusti le še 2 %. Ampak o tem, zakaj je bolje izbrati SPF50, kot SPF30 še malo kasneje.

Od kdaj se zavedamo pomembnosti UVA zaščite?

Do še pred nekaj leti se nismo zavedali kako zelo pomembna je zaščita pred UVA žarki, zato so proizvajalci veselo na trg pošiljali sončne kreme z zaščito pred UVB, a brez zaščite pred UVA. Ko so začeli v ugledne znanstvene revije prihajati članki o vplivu UVA žarkov na kožo smo se začeli zavedati, da bo potrebno pri sončnih kremah gledati tudi na UVA zaščito. Mini revolucija, a niti ne, saj se pri merjenju zaščite pred UVA žarki (še danes) ne morejo dogovoriti kakšen bi bil enoten sistem merjenja, zato danes na sončnih kremah lahko zasledimo več različnih tipov oznak za UVA zaščito, kar vodi v zmedenost potrošnikov in veliko nejasnosti. Težava je, ker so namesto, da bi se dogovorili za enoten sistem merjenja, rajši vzpostavili vsak svojega. Zato danes poznamo Evropski, Japonski, Britanski, Ameriški in Avstralski standard.

Zakaj niso uvedli enotnega sistema merjenja, se niso znali dogovoriti ali leži problem kje drugje?

Malo enega, malo drugega. Največja težava je, da ko kožo obsevamo z UVA žarki ta ne odreagira na enak način, kot pri obsevanju z UVB žarki. Težava je, da je odvisno od karakteristik kože vsakega posameznika, kako bo reagiral na obsevanje z UVA svetlobo, medtem ko bo odziv pri obsevanju z UVB pri vseh enak – razvoj rdečice. Nekateri, ki so bolj nagnjeni k nastanku hiperpigmentacij in imajo bolj občutljivo kožo bodo hitreje in intenzivneje razvili porjavitev, kot nekdo, ki ni nagnjen k nastanku hiperpigmentacij.

Še ena težava pa je, da sta spektra UVB in UVA svetlobo zelo blizu skupaj in ju praktično ne moremo tako matematično ločiti. Nekatere valovne dolžine UVB svetlobe povzročajo potemnitev kože, tako kot nekatere valovne dolžine UVA svetlobe lahko povzročajo še nastanek rdečice. Cela zmeda skratka.

Kako koža odreagira na obsevanje z UVA svetlobo?

Po stiku z UVA svetlobo najprej pride do immediate pigment darkening ali IPD, to je reakcija, kjer koža najprej hitro rahlo potemni, ker pride do oksidacije pigmenta melanina, ki daje naši koži barvo. Ta začetna potemnitev je pa kratkotrajna, ker zbledi v roku 2 ur. Začetno potemnitev povzročita UVA in vidna svetloba (VIS). Če pa kožo obsevamo s celotnim spektrom UV svetlobe, pa pride do porjavitve, ki ostane. Temu rečemo persistent pigment darkening ali PPD. Ta porjavitev ostane, ker se poveča količina melanina v koži. Takšna porjavitev povzroča vse zgoraj naštete škodljive učinke, od razgradnje kolagena, nastanka hiperpigmentacij,..

Prihaja še drugi del objave, v katerem bom predstavila načine označevanja in testiranja UVA zaščite!

0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja