Kako vidna svetloba vpliva na našo kožo?

Edini spekter svetlobe o katerem se veliko govori je spekter UV valovanja. Vendar v spektru svetlobe so tudi vidna svetloba ter IR sevanje. Kakšni so učinki vidne svetlobe na kožo in ali bi se tudi pred vidno svetlobo morali zaščititi?

Edini spekter svetlobe o katerem se veliko govori je spekter UV valovanja. Vendar v spektru svetlobe so tudi vidna svetloba ter IR sevanje. Kakšni so učinki vidne svetlobe na kožo in ali bi se tudi pred vidno svetlobo morali zaščititi?

Kaj je sploh vidna svetloba?

Vidna ali modra svetloba je elekromagnetno valovanje med 400 in 700 nm. Ta spekter elektromagnetnega valovanja je viden prostemu očesu, no, vsaj večini. Nekateri namreč niso sposobni videti celotnega spektra, nekateri pa vidijo še izven tega spektra.

Ko žarek vidne svetlobe doseže neko telo, se fotoni lahko odbijejo ali absorbirajo na površini telesa. Lahko pa prodrejo v telo in se absorbirajo ali razpršijo po komponentah. Zadnja možnost pa je, da neprekinjeno nadaljujejo njihovo pot.

Zakaj je nebo bolj modro ob dnevih brez oblačka, ob sončnem zahodu pa rumeno oziroma rdeče?

Nebo je modro, ker so modri fotoni ob jasnih dnevih bolj učinkovito razpršeni z molekulami zraka in so preusmerjeni v naše oči. Ob sončnem zahodu pa vidimo nebo rdeče, saj so modri fotoni razpršeni stran od nas, na zemljini podlagi pa ostanejo le rdeče-rumeni fotoni, ki jih zaznajo vidni živci. Ob sončnem zahodu je dolžina potovanja svetlobe skozi atmosfero do naših oči daljša kot je opoldan.

 

 

Zakaj vidimo kri rdeče?

Kri je rdeče barve, ker absorbira modro in zeleno valovno dolžino, rdečo pa odbija. Trava pa je zelena, ker absorbira rdečo in modro valovno dolžino, zeleno pa odbija.

Dinamika energije

Zakaj sploh vse to razlagava? Molekule so v določenih stanjih sposobne tvoriti nove kemične stukture s sosednjimi molekulami. Lahko pa tudi prenesejo elektron drugim molekulam in tako ustvarijo reaktivne kisikove spojine, ki so sposobne uničiti naš DNA. Študije so pokazale, da vidna svetloba ne vpliva le na nastanek reaktivnih kisikovih spojin, ampak tudi na nastanek matriksnih metaloproteaz.

Vidna svetloba in koža

Melanin, ki je odgovoren za barvo kože, se nahaja v epidermisu. Melanin delno absorbira vidno svetlobo, kar lahko povzroči nastanek hiperpigmentacij in neenotne polti. V dermisu se nahajajo krvne žile, ki so sposobne absorbcije modre in zelene svetlobe. Drugi fotoni, ki so razpršeni okoli pa lahko penetrirajo tudi v adipocite ali maščobne celice, ki se nahajajo v podkožju. Maščoba pa je sposobna delne absorbcije rdečih fotonov.

Večerja ob svečah zato dobro dene posameznikom z zrelo kožo. Pri zreli koži so krvne žile bližje površju in absorbirajo več modrih in zelenih fotonov, zato so gubice vidne ob dnevni svetlobi, ne pa tudi ob svetlobi sveče, saj le ta vsebuje le rdeče in rumene fotone, ki pa jih kri ne absorbira in so zato žile in posledično gubice manj vidne.

Na enoto energije je vidna svetloba 20- do 30-krat manj učinkovita kot UV svetloba, a je v sončnem spektru 10- do 15-krat več vidne svetlobe kot UV in zato učinkov vidne svetlobe ne moremo zanemariti.

 

 

Dobre in slabe lastnosti vidne svetlobe

Najprej slabe novice. Vidna svetloba pripomore k pospeševanju fotostaranja. To pa zato, ker lahko povzroči vnetje in posledično vnetni pojavi pospešujejo starost. Vse to seveda vpliva na naš DNA.

To so bile sedaj slabe novice, ampak je tudi nekaj dobrih.

Uporaba podlag (pudrov) in druge dekorativne kozmetike preprečuje, da bi nam vidna svetloba škodila. Dekorativna kozmetika nas v resnici zaščiti pred negativnimi vplivi vidne svetlobe. Še več, vidna svetloba izkazuje celo terapevtske učinke (zdravljenje luskavice, ekcemov, kože nagnjene k aknam).

Akne

Porfirini, ki jih vsebuje bakterija Cutibacterium acnes (včasih imenovana Propionibacterium acnes), so še posebej občutljivi na vidno svetlobo. Ko kožo obseva vidna svetloba, se tvorijo endogeni toksini, ki ubijejo mikroorganizme odgovorne za nastanek aken. Vidna svetloba na tak način ublaži vnetje in pordelost ter estetsko nelagodje.

Bilirubin

Še en pozitiven učinek pa se pokaže pri nedonošenčkih. Sistem nedonošenčkov ni sposoben odstraniti bilirubina. Akumulacija le tega pa poveča tveganje za zlatenico, ki poškoduje možgane in jetra. Nedonošenčke obsevajo z vidno svetlobo in na tak način se nivo bilirubina zniža na normalen nivo.

 

 

Kako varna je torej modra svetloba?

Če smo modri svetlobi izpostavljeni le kratek čas, ne izkazuje nobenih negativnih učinkov in bi naj bila varna (testiranje kože in vivo). Ne vemo pa kakšni učinki se pokažejo na kožo, če smo vidni svetlobi izpostavljeni dlje časa.

Zanimivo je, da je pri proučevanju modre svetlobe sevanje v spektru med 410 in 420 nm pokazalo citotoksičnost za človeške fibroblaste, valovna dolžina med 453 in 480 nm pa ne. To je nekako logično, saj sta prvi dve valovni dolžini bližje UV sevanju in izkazujeta podobne učinke kot UV svetloba, drugi dve, daljši valovni dolžini pa teh učinkov ne izkazujeta. Zato so mnenja, da bi morale sončne kreme vsebovati UV zaščito tudi nad 400 nm.

 

 

Kje vse najdemo modro svetlobo?

Najpogostejši vir modre svetlobe so elektonske naprave kot so zasloni, tablice, pametni telefoni in LED lučke. Študije nakazujejo, da bi naj imela modra svetloba negativne učinke tudi na oči.

Katere snovi nas zavarujejo pred negativnimi učinki?

Do zdaj so zaščito tudi v vidnem spektru svetlobe pokazali le: titanov dioksid, cinkov oksid, bis-benzotriazolil tetrametilbutilfenol (MBBT), vendar je ta zaščita nizka. Testirali so 3 % titanijevega dioksida in 4 % MBBT, ki naj bi blokirala 50 % modre svetlobe med 400 in 500 nm.

Ekstrakt mikroalge Scenedesmus rubescens zmanjša negativne učinke modre svetlobe, poleg tega pa so testirali še vitamina B3 in B6. Tudi vitamin E izkazuje dobro zaščito pred vidno svetlobo.

Zaščita testnih spojin (vitamina B3 in B6 ter ekstrakt alge) pred tvorbo ROS s strani modre svetlobe (vir: Mendrok-Edinger C., Campiche R., Gadsinski K., Schuetz R. Into The Blue. Cosmetics and Toiletries 2018)

Tudi karotenoidi, ki delujejo kot antioksidanti, zavarujejo kožo pred negativnimi učinki modre svetlobe. Poleg tega pa je njihov vrh delovanja ravno v spektru vidne svetlobe, zato lahko predstavljajo potencialno biološko zaščito pred modro svetlobo.

Potrebuješ individualno svetovanje za fenomenalno rutino nege kože?

Če si želiš nego kože, ki hkrati zdravi in zaščiti tvojo kožo brez ugibanja ali eksperimentiranja, dobrodošla v Cosmedoc svetovalnico.

Individualno, posebej tebi prilagojeno svetovanje, skozi katerega skupaj poiščeva pravo rutino in izdelke za nego kože. 

Deli objavo

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin

Dodaj odgovor

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Objavi komentar