Toplejši dnevi sedaj že trkajo na vrata in verjamem, da se ob tem marsikdo, ki ima težave z znojenjem kar prijema za glavo. Tudi jaz sem ena izmed teh, ki ji popusti sleherni deodorant, pa tudi večina antiperspirantov. Zato je ta objava namenjena pregledu zakaj se sploh znojimo, kaj pri znojenju povzroča neprijeten vonj, kakšna je razlika med deodoranti in antiperspiranti ter nekaj nasvetom kako čim bolje preprečiti, da deodorant/antiperspirant popusti.
Kaj je znoj in zakaj se znojimo?
Izhlapevanje znoja s površine kože ima ključno vlogo pri termoregulaciji človeškega telesa. Znojenje ima tudi številne druge homeostatske funkcije, ki niso povezane s termoregulacijo. Žleze znojnice imajo na primer pomembno izločilno funkcijo, odgovorno za odstranjevanje presnovnih snovi in toksinov iz telesa.
Znoj se na površino kože izloča preko žlez znojnic. V splošnem ločimo dva tipa žlez lojnic: ekrine in apokrine.
Razlike med ekrini in apokrinimi žlezami znojnicami
Kje se nahajajo?
Po celotni površini telesa
Pazduhe, prsi, obraz, lasišče
Koliko znoja proizvedejo?
Volumsko izločijo največjo količino znoja
Volumsko izločijo manjše količine znoja
Kakšen znoj proizvedejo?
Bister, brezbarven znoj
Viskozen, z lipidi bogat znoj, ki ga sestavljajo tudi beljakovine, sladkorji in amoniak
Sestava znoja
Voda, elektroliti
Voda, elektroliti, lipidi, glikozaminoglikani, beljakovine, steroidi
Zakaj ima znoj značilen vonj?
Človeške pazduhe predstavljajo optimalno okolje za razmnoževanje bakterij, saj so izločki iz znojnic in lojnic, ki se kopičijo na koži in lasnih mešičkih, ter toplo in vlažno okolje pod pazduho, kot nalašč za razmnoževanje mikroorganizmov.
Skupek mikroorganizmov, ki se nahaja pod človeško pazduho in je značilen le za ta predel telesa, ima temeljno vlogo pri tvorbi neprijetnega vonja. Mikroorganizmi pretvorijo naravne izločke brez vonja v hlapne molekule, ki povzročajo neprijeten vonj.
Bakterijam pod pazduho komponente apokrinega znoja predstavljajo hrano – predvsem lipidi in beljakovine. Ob tem nastajajo razgradni produkti – kratkoverižne maščobne kisline (predvsem žveplove), sulfanil alkani ter steroidni derivati, ki so odgovorni za neprijeten vonj. Komponente, ki zagotavljajo največjo moč neprijetnega vonja, so hlapne žveplove spojine, ki spominjajo na značilen vonj čebule. Ena izmed spojin z najmočnejšim vonjem je tudi tioalkohol.
Kako preprečiti razvoj neprijetnega vonja znoja?
Razvoj neprijetnega vonja lahko preprečimo z uporabo deodorantov ali antiperspirantov. Kaj sploh so eni in kaj drugi? Označevanje te skupine kozmetičnih izdelkov je (po mojem mnenju) slabo regulirano in praktično normalen potrošnik več ne ve ali kupuje deodorant, antiperspirant (zasledili boste tudi antitranspiranti) ali deodorant in antiperspirant v enem.
Kaj so deodoranti in kako delujejo?
Namen deodorantov je, da zmanjšajo ali prikrijejo neprijetne telesne vonjave, pri tem pa ne zmanjšajo znojenja. To pomeni, da ne vplivajo na količino znoja, ki se izloči, pač pa samo na to kaj bodo lahko bakterije storile z izločenim znojem (torej ali bo prišlo do razvoja neprijetnega vonja).
Mehanizmi delovanja deodorantov
Nevtralizacija neprijetnega vonja
Bakterijski izločki imajo kisel pH, te spojine pa z višjim pH nevtralizirajo te izločke in tako zmanjšajo njihovo intenziteto vonja
Natrijev hidrogenkarbonat (po domače: soda bikarbona), cinkov karbonat
Vezava komponent znoja
Snovi s tem mehanizmom delovanja vežejo določene komponente bakterijskih izvlečkov (npr. dele kratkoverižnih maščobnih kislin) in tako preprečijo, da bi te oddajale neprijeten vonj
Cinkov ricinoleat, smukec, silika
Antibakterijsko delovanje
Preprečujejo razrast bakterij, ki se hranijo s komponentami znoja in tako zmanjšajo verjetnost za nastanek razgradnih produktov, ki oddajajo neprijeten vonj
Triklosan, etanol
Deodoranti se lahko nahajajo v obliki stikov, roll-on formul, sprejev, krem in gelov. Običajno niso v obliki aerosolov.
Kaj so antiperspiranti in kako delujejo?
Namen antiperspirantov je, da zmanjšajo znojenje in na tak način preprečijo razvoj neprijetnega vonja. Antiperspiranti direktno vplivajo na količino izločenega znoja na površino kože. Tak mehanizem delovanja izvira iz tega, da se aktivna antiperspirantna sestavina (aluminijeva sol, cirkonijeva sol) raztopi v znoju in se tako vsede v izvodilo žleze znojnice. Ti delci se nato ”strdijo” in tvorijo gelast čepek znotraj izvodila žleze znojnice. Na tak način je znojenje bistveno zmanjšano.
Aktivne učinkovine v antiperspirantih so sledeče:
- Aluminijev klorhidrat
- Aluminijev driklorohidrat
- Aluminijev seskviklorhidrat
- Aluminijev cikronijev klorhidrat glicin
Antiperspiranti se večinoma nahajajo v obliki aerosolov, lahko pa tudi kot roll-on formulacije.
Ali obstajajo antiperspiranti brez aluminija (aluminium-free antiperspirant)?
Če smo popolnoma natančni, ne. Antiperspirant brez aluminijevih (ali cirkonijevih) soli ni antiperspirant. Izdelki, ki so označeni kot antiperspiranti, a nimajo dodane nobene izmed navedenih soli, so označeni napačno. Na FDA-jevem seznamu zaenkrat ne obstaja nobena druga antiperspirativna sestavina in tehnično gledano tovrstni izdelki potem niso antiperspiranti, pač pa deodoranti.
Nasveti kako preprečiti neprijetno znojenje (in razvoj vonja) v toplejših mesecih
Znojenje (in s tem povezan vonj) je pogojeno z vašo mikrofloro, spolom, prehrano, športno aktivnostjo, hormoni in stresom. Vsi ti dejavniki vplivajo lahko vplivajo (na intenzivnejši) razvoj neprijetnih vonjav. Moja mikroflora očitno je nagnjena v smer, da razvijem intenzivnejši vonj, zato sem se leta in leta vrtela med različnimi deodoranti in antiperspiranti, ki so večinoma vsi popustili v trenutku, ko ga najbolj potrebuješ.
Nosi zračna in (po možnosti) bombažna oblačila.
Zračna in bombažna oblačila omogočajo, da se manj znojimo in da se znoj hitreje posuši. Sintetična, zelo oprijeta oblačila preprečujejo, da bi do predela pod pazduhami prišel kisik, v anaerobnem okolju pa so bakterije še bolj aktivne, predel je pa bistveno bolj moker, kar je popolno idealna priložnost za razvoj neprijetnega vonja.
Če imaš možnost, tudi med dnevom poskrbi za higieno (vmesna umivanja).
Kar meni najbolj pomaga v toplih, poletnih ali morda celo stresnih (zimskih) dneh, je vmesno umivanje. Če slučajno med opravki skočim domov, se zmeraj z nežnim milom umijem pod pazduhami in ponovno nanesem antiperspirant. Za umivanje lahko uporabljaš tudi antibakterijsko milo. Če nimaš te možnosti, so vlažilni robčki sprejemljiva izbira.
Menjuj, dokler ne najdeš popolnega deodoranta/antiperspiranta.
Vsi smo prepričani, da bo prvi deodorant/antiperspirant iz drogerijske police kar popolna izbira za nas. Medtem, ko za nekatere srečneže zagotovo bo, bo pri drugih potrebnega več iskanja tistega, ki za vas res deluje. Dva, ki resnično delujeta zame sta Borotalco Invisible with Microtalc roll-on ter Vichy Stress Resist 72h antiperspirant treatment. Ugotovila sem, da so zame antiperspiranti v spreju bistveno slabše obstojni.
Na dni, ko si doma, uporabljaj nežnejše deodorante.
Ko si doma, ne potrebuješ bullet-proof zaščite in ker vsekakor z uporabo antiperspirantov (ter deodorantov) zelo vplivamo na mikrofloro na predelu pod pazduho, moramo dati tudi temu predelu prostor, da diha. Lahko si popolnoma brez vsega ali na tiste dni uporabljaš nežnejše alternative, kot so recimo Vichy Mineralni Deodorant Roll-on 48h ali naravnejše alternative, kot so recimo Skinfairytale deodoranti ali Nelipot deodoranti.
Imaš tudi ti kakšen dober nasvet glede (preprečevanja) znojenja? Morda kak najljubši izdelek? Deli svoj nasvet oziroma mnenje v komentar!
Objava je nastala v sodelovanju z Notino.si.
Viri:
Baker L. B. (2019). Physiology of sweat gland function: The roles of sweating and sweat composition in human health. Temperature (Austin, Tex.), 6(3), 211–259.
Martini M. C. (2020). Déodorants et antitranspirants [Deodorants and antiperspirants]. Annales de dermatologie et de venereologie, 147(5), 387–395.
Murota, H., Matsui, S., Ono, E., Kijima, A., Kikuta, J., Ishii, M., & Katayama, I. (2015). Sweat, the driving force behind normal skin: an emerging perspective on functional biology and regulatory mechanisms. Journal of dermatological science, 77(1), 3–10.
Oliveira, E., Salvador, D. S., Holsback, V., Shultz, J. D., Michniak-Kohn, B. B., & Leonardi, G. R. (2021). Deodorants and antiperspirants: identification of new strategies and perspectives to prevent and control malodor and sweat of the body. International journal of dermatology, 60(5), 613–619.
