Potrebno je razumeti kako se koža sploh obnavlja
Koža je sestavljena iz kožnih celic. V globini epidermisa ves čas nastajajo nove kožne celice, nekatere (zakaj samo nekatere razložim v nadaljevanju!) izmed njih dozorijo in se začnejo pomikati proti površini kože. Tam odmrejo in tvorijo najbolj vrhnjo plast kože, ki jo imenujemo poroženela plast. Ta plast nas ščiti pred transepidermalno izgubo vode in vstopom mikroorganizmov v telo.
Koža ima neverjetno sposobnost obnavljanja, ki zgodi na približno 28-35 dni, odvisno od stanja kože, pH vrednosti kože in pridruženih bolezni. V teh 28-35 dneh nastanejo nove kožne celice, dozorijo in se začnejo pomikati proti površini, kjer se sčasoma odluščijo in dajo prostor novim dozorjenim mrtvim kožnim celicam ali korneocitom. Z uporabo aktivov proces luščenja mrtvih celic s površine kože lahko pospešimo in tako zgladimo teksturo kože.
Če obnovo kože dalj časa pospešujemo z uporabo aktivov, ali nam lahko zmanjka novih kožnih celic?
Nove kožne celice nastajajo praktično celo življenje v globini epidermisa. V naši koži najdemo izvorne celice. Izvorne celice so nespecializirane celice, ki imajo sposobnost postati katerakoli celica v človeškem telesu z določeno funkcijo. Celice ostanejo nediferencirane dokler ne dobijo nekega signala, ki sproži njihovo diferenciacijo v določen tip celic.
Izvorne celice imajo eno posebnost in sicer to, da se lahko delijo v nedogled. Nove kožne celice se ves čas pomikajo proti epidermisu, kjer pride do njihove diferenciacije oz. do specializacije – torej postanejo kožne celice, katerih naloga je tvoriti bariero in telo ščititi pred zunanjimi dejavniki. Med diferenciacijo se kožne celice pomikajo proti površju in ko odslužijo svoje odmrejo – se pretvorijo v korneocite in se sčasoma odluščijo s površine kože.
Ko se izvorna celica podvoji ima vsaka nova celica potencial, da ostane izvorna celica ali se naprej diferencira (specializira). Izvorne celice se od ostalih celic razlikujejo po tem da, ostanejo nespecializirane in se obnavljajo toliko časa dokler ne sprejmejo določenega signala ali ko, se spremeni njihova okolica, kar sproži njihovo diferenciacijo.
Opredelitvene lastnosti izvornih celic so naslednje:
- Celica ni končno diferencirana (torej ni na koncu poti diferenciacije),
- Lahko se neomejeno deli.
Ampak Hayflickova teorija govori, da imajo celice omejeno sposobnost delitve..
Leonard Hayflick je znanstvenik, ki se je ukvarjal z lastnostmi celic. Leta 1961 je ugotovil, da imajo diferencirane človeške celice omejeno število delitev. Torej poenostavljeno povedano, se lahko delijo npr. 50-krat, nato pa odmrejo in jih več telo ne more zamenjati z novimi, saj se te ne tvorijo. To se zgodi, ker ko se celice delijo, vsakič izgubijo košček svoje verige DNA, ki se imenuje telomera. Sčasoma telomera postane tako kratka, da se celica ne more več razmnoževati.
Ali to pomeni, da uporaba aktivov hitreje porabi naše nove celice? Ali nam bo sčasoma zmanjkalo novih kožnih celic?
Hayflickova teorija drži za somatske celice, medtem ko imamo v koži zarodne celice, ki imajo neskončen potencial delitve oziroma tudi v primeru, da bi Hayflickova teorija veljala za zarodne celice je dejstvo, da imajo te vgrajen encim telomeraza, ki dodatno sintetizira nove telomeraze in prepreči njihovo krajšanje in posledično celično smrt.
Ali poznamo dolgotrajne učinke uporabe aktivov na kožo?
Po resnici povedano, če bi rekla ja, bi se zlagala. Žal so najdalj časa trajajoče študije s tretinoinom približno 2 leti. Torej ne vemo kakšne učinke lahko le ta ima potencialno na kožo. Vemo pa, da retinoidi povečajo sintezo kolagena v koži v prvih nekaj mesecih uporabi, ki se nato upočasni, a le zato, ker so se nova kolagenska tkiva že sintetizirala na mestih, kjer je kolagena manjkalo. Z premišljeno uporabo aktivov za svoj tip kože in problematike lahko dosežemo opazno preobrazbo kože, ki na dolgi rok ne bo škodovala naši koži. Kako pravilno uporabljati retinoide lahko prebereš v spodnji objavi:
Spoznavanje z retinoidi 1. del
Retinoidi so ena izmed najbolj popularnih kozmetično aktivnih sestavin. Ta sloves pa se jih ne drži zaman. Na kožo namreč izkazujejo veliko pozitivnih učinkov, če jih pravilno uporabljamo. V prvem delu objave v sklopu spoznavanje z retinoidi bomo pregledali vrste retinoidov in kako različni retinoidi delujejo na našo kožo.
Viri:
- Alberts B, Johnson A, Lewis J, et al. Molecular Biology of the Cell. 4th edition. New York: Garland Science; 2002. Epidermis and Its Renewal by Stem Cells. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK26865/
- https://stemcells.nih.gov/info/basics/2.htm