Pogoste težave z lasiščem in kako se spopadati z njimi

Lasišče je del telesa, za katerega je značilna visoka gostota dlak (las). Na vsakega izmed las je pripeta žleza lojnica, zato imamo na lasišču posebno visoko gostoto žlez lojnic, kar prispeva k specifičnemu mikrookolju, ki se razlikuje od preostalih delov kože. Lasišče zaradi velikega števila lojnic predstavlja bogato okolje za mikrobe. To ima pomembno vlogo pri fiziologiji kože in patoloških stanjih. Konkretno se na lasišču lahko pojavljajo prhljaj in seboroični dermatitis, luskavica, atopijski dermatitis in na koncu alopecija.

Lasišče je del telesa, za katerega je značilna visoka gostota dlak (las). Na vsakega izmed las je pripeta žleza lojnica, zato imamo na lasišču posebno visoko gostoto žlez lojnic, kar prispeva k specifičnemu mikrookolju, ki se razlikuje od preostalih delov kože. Lasišče zaradi velikega števila lojnic predstavlja bogato okolje za mikrobe. To ima pomembno vlogo pri fiziologiji kože in patoloških stanjih. Konkretno se na lasišču lahko pojavljajo prhljaj in seboroični dermatitis, luskavica, atopijski dermatitis in na koncu alopecija. Znanstveniki pa že dolgo ugotavljajo, da se pri vseh naštetih stanjih  lasišča pojavlja tudi oksidativni stres. Čakaj, kaj ni oksidativni stres povezan z UV žarki? Ja, je, vendar je lahko tudi notranjega izvora.

Prhljaj

Specifične anatomske značilnosti kože lasišča, na primer veliko število lasnih mešičkov, prispeva k specifičnemu mikrookolju lasišča in večji hitrosti naravne eksfoliacije. Patološki prhljaj izvira iz pospešenega razmnoževanja epidermalnih celic. Poenostavljeno to pomeni, da se proces obnavljanja celic na lasišču skrajša. To vodi do razpada normalne strukture stratum corneum, kar povzroči povečano luščenje odmrlih kožnih celic. Ker se odmrle kožne celice luščijo hitreje, kot normalno, se držijo skupaj v obliki večjih kosov, ki se odcepijo od površine lasišča. Zato prhljaj vidimo kot bele, suhe luske. Za prhljaj je v veliki meri odgovorna gliva z rodu Malassezia, ki se hrani s sebumom na našem lasišču. Kot razgradni produkt sebuma nastajajo proste maščobne kisline, ki zaradi nizkega pH dražijo kožo in povzročajo nastanek mikrovnetja in srbečice.

Seboroični dermatitis

Seboroični dermatitis je pogosto stanje lasišča pri dojenčkih, mladostnikih in odraslih, ki se kronično ponavlja. Karakteristični simptomi pri seboroičnem dermatitisu so luskanje, eritem in srbenje in se najpogosteje pojavijo na lasišču, obrazu, prsih, hrbtu in dimljah. V nasprotju s prhljajem se pri seboroičnem dermatitisu rdečina in luskanje pogosto razširita preko lasišča, tako da vključujeta še obraz in vrat. Kožne spremembe pri seboroičnem dermatitisu so posledica vnetnega odziva na običajni kožni organizem, glivo rodu Malassezia. Seboroični dermatitis se po lokaciji in videzu lezij razlikuje od prhljaja. Pri dojenčkih na lasišču pogosto opazimo debele bele ali rumene mastne luske. Pri mladostnikih in odraslih je seboroični dermatitis po navadi viden kot luskavi, mastni, eritematozni obliži na lasišču, pojavi pa se lahko tudi na nazolabialni gubi, ušesih, obrveh, sprednjem delu prsnega koša ali zgornjem delu hrbta. Pordelost, srbenje in luščenje, povezano s seboroičnim dermatitisom, je posledica sprememb v delovanju kožnih celic. Kvasovka rodu Malassezia povzroča nespecifičen imunski odziv, ki začne kaskado kožnih sprememb, ki se pojavijo pri seboroičnem dermatitisu. Malassezia je običajen sestavni del kožne flore, toda pri osebah s seboroičnim dermatitisom kvasovke vdrejo v stratum corneum in sprostijo encime, zaradi katerih nastanejo proste maščobne kisline, ki povzročijo začetek vnetnega procesa.

Zdravljenje prhljaja in seboroičnega dermatitisa

Ne glede na to, da sta si prhljaj in seboroični dermatitis na videz različna imata eno skupno lastnost, na katero ciljamo pri zdravljenju in to je gliva rodu Malassezia. Zdravljenje s protiglivičnimi zdravili je osnova terapije za prhljaj in seboroični dermatitis. Pri prhljaju običajno za izboljšanje stanja zadošča uporaba topikalnih antimikotikov v obliki šamponov, ki naj vsebujejo keratolitike (salicilna kislina), cinkov pirition (normalizira luščenje), selenov sulfid, ketokonazol, ciklopiroks. Tudi pri seboroičnem dermatitisu se lahko poslužujete zgoraj naštetih topikalnih antimikotikov, vendar včasih ti ne zadoščajo pri zdravljenju, zaradi česar je treba za kratek čas poseči po kortikosteroidih (hidrokortizon, fluokinolon, dezonid, betametazon valerat).

Občutljivo lasišče

Mnogi posamezniki pa se spopadajo tudi z občutljivim lasiščem. Za občutljivo lasišče so značilni subjektivni znaki nelagodja, brez vidnih znakov draženja in brez imunološkega odziva. Občutljivo lasišče kaže predvsem subjektivne simptome, kot so pekočina, mravljinčenje, srbenje ter bolečine. Občutljivost lasišča lahko sprožijo tako zunanji, kot notranji dejavniki. Med notranje dejavnike za razvoj občutljivega lasišča sodijo genetska predispozicija, stres, hormonski dejavniki ter razne kožne bolezni. Zunanja dejavnika, ki prispevata k razvoju občutljivega lasišča sta v največji meri pogost stik z vodo in napačna nega lasišča. Lasišče je lahko občutljivo tudi zaradi oslabljene barierne funkcije, povečane nevrološke občutljivosti in povečane imunske odzivnosti. Poškodovana kožna bariera povzroči večjo izpostavljenosti živčnih končičev, kar tudi poveča možnost za vstop alergenov. Posledično je lasišče bolj nagnjeno k reakciji na zunanje dejavnike, pojavijo pa se tudi objektivni simptomi, kot je rdečica in eritem. Najbolj pogosto pa do občutljivosti lasišča privede iritativni kontaktni dermatitis. Gre za vnetni odziv kože na zunanje dražeče dejavnike in se pokaže po prvem stiku s snovjo. Običajno se pokaže kot eritem. Ena izmed snovi, ki najpogosteje povzroča iritativni kontaktni dermatitis na lasišču je natrijev lavril sulfat, ki je pogosta sestavina v šamponih za lase.

Kako ublažiti občutljivost lasišča?

Pri osebah z občutljivim lasiščem je izredno pomembno, da uporabljajo nežna čistilna sredstva, ki vsebujejo blage površinsko aktivno snovi in se izogibajo odišavljenim izdelkom. Uporaba agresivnih površinsko aktivnih snovi (natrijev lavril sulfat, natrijev lavret sulfat) bo še dodatno razdražila lasišče, saj pride ob uporabi teh površinsko aktivnih snovi do velike spremembe pH, ki je občutljivo lasišče ne more uravnati, zaradi česar bo razdraženo. Pri umivanju las ne uporabljajte vroče vode, ker to poveča izpostavljenost živčnih končičev in povzroči večjo dovzetnost za preobčutljivostne reakcije.

Viri:

  1. Ranganathan, S., & Mukhopadhyay, T. (2010). Dandruff: the most commercially exploited skin disease. Indian journal of dermatology55(2), 130–134.
  2. Borda, L. J., & Wikramanayake, T. C. (2015). Seborrheic Dermatitis and Dandruff: A Comprehensive Review. Journal of clinical and investigative dermatology3(2), 10.13188/2373-1044.1000019.
  3. https://www.aafp.org/afp/2015/0201/p185.html
  4. Trüeb, R. M., Henry, J. P., Davis, M. G., & Schwartz, J. R. (2018). Scalp Condition Impacts Hair Growth and Retention via Oxidative Stress. International journal of trichology10(6), 262–270.
  5. Bin Saif, G. A., Ericson, M. E., & Yosipovitch, G. (2011). The itchy scalp–scratching for an explanation. Experimental dermatology20(12), 959–968.

Potrebuješ individualno svetovanje za fenomenalno rutino nege kože?

Če si želiš nego kože, ki hkrati zdravi in zaščiti tvojo kožo brez ugibanja ali eksperimentiranja, dobrodošla v Cosmedoc svetovalnico.

Individualno, posebej tebi prilagojeno svetovanje, skozi katerega skupaj poiščeva pravo rutino in izdelke za nego kože. 

Deli objavo

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin

Dodaj odgovor

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Objavi komentar