Dandanes se večina ljudi spopada s pojavljanjem hiperpigmentacij na obrazu. Hiperpigmentacije se lahko pojavljajo bodisi v obliki pegic, od sonca povzročenih peg ali pa v hujših oblikah, kot so melazma ali lentigi. Hiperpigmentacije večinoma ne predstavljajo zdravstvenega tveganja, predstavljajo pa estetski problem. Zakaj sploh ima naša koža takšno barvo, kot jo ima? Kako hiperpigmentacije sploh nastanejo in kakšne vrste hiperpigmentacij poznamo?

Barva kože je odvisna od večih dejavnikov

Pigmentacija ali barva kože je ena izmed najbolj spremenljivih in najbolj opaznih sprememb pri ljudeh. Kakšne barva bo naša koža je odvisno od genetike, vendar je veliko odvisno tudi od lokacije na kateri živimo. Splošni vzorci pigmentacije kože kažejo močno povezanost z lokacijo bivanja in intenzivnostjo ultravijoličnega sevanja (UVR).

Kaj določa barvo naše kože in kako pravzaprav naša koža dobi barvo?

Barvo kože določa več molekul in sicer melanin, hemoglobin ter karotenoidi. Pa se osredotočimo kar na melanin, saj bo skorajda glavna zvezda te objave. Sedaj se bodo zadeve malenkost zakomplicirale, vendar le za kratek čas. Vse to kompliciranje bo z namenom, da boste v naslednji objavi lahko razumeli kako delujejo določene aktivne posvetlitvene sestavine. Pa začnimo. Melanin v povrhnjici proizvajajo visoko specializirane celice imenovane melanociti. Znotraj melanocitov se melanin sintetizira v posebnih organelih, ki jih imenujemo melanosomi.

Glaven encim, ki sodeluje pri sintezi melanina se imenuje tirozinaza. Ta encim je odgovoren, da pretvori aminokislino imenovano tirozin v molekulo imenovano DOPA. DOPA se kasneje pretvori še v DOPAkinon in na tak način dozori melanin. Torej sedaj imamo melanin, melanocite in melanosome, kaj je lahko še bolj zakomplicirano?

Ali veš, da v koži nimamo samo ene vrste melanina?

Melanociti proizvajajo dve različni vrsti melanina: rjavo-črni eumelanin in rumeno-rdeči feomelanin. Od količine enega in drugega je odvisna tudi barva naše kože. Rjavo-črni eumelanin deluje fotoprotektivno in tako preprečuje prodiranje UV žarkov v globje plasti kože.

Dovolj čudnih imen, poglejmo rajši kaj so hiperpigmentacije

Hiperpigmentacija se pojavi, ko se na enem mestu v koži proizvaja več melanina, kot običajno. Zaradi tega so lahko madeži, ki nastanejo, temnejši od okoliških območij. Hiperpigmentacija je pogosto stanje kože, ki lahko prizadene ljudi vseh starosti in tipov kože. Nekatere oblike hiperpigmentacij (sončne pege, melazma) pogosteje prizadenejo področja kože, ki so izpostavljena soncu, vključno z obrazom, rokami in nogami.

Do nastanka hiperpigmentacij lahko pride zaradi enega izmed naslednjih razlogov in od tega je tudi odvisno kakšen tip hiperpigmentacije nastane:

  1. Proizvaja se večja količina melanina (pege, melazma, melanoze)
  2. Število celic, ki proizvajajo melanin je povečano (lentigo, melanomi)

Spoznajmo najpogostejše hiperpigmentacije

Obstaja torej več vrst hiperpigmentacij, med katerimi so najbolj pogoste melazma, sončne pege in post inflamatorne hiperpigmentacije.

  • Melazma – čeprav lahko prizadene tako moške kot ženske, se melazma najpogosteje pojavlja pri ženskah in naj bi jo sprožile spremembe ravni hormonov. Melazma se pojavi pri 10–15 odstotkih nosečnic in pri 10–25 odstotkih žensk, ki jemljejo peroralne kontraceptive. Območja melazme se lahko pojavijo na katerem koli predelu telesa, vendar se najpogosteje pojavijo na trebuhu in obrazu.
  • Sončne pege – povezane so s prekomerno izpostavljenostjo soncu in se pojavljajo kot lise na območjih, ki so najpogosteje izpostavljena soncu (obraz, roke). Običajno izgledajo kot majhni, zatemnjeni otočki na koži, ki so svetlo rjave do črne barve.
  • Post-inflamatorna hiperpigmentacija – pojavi se kot posledica poškodbe ali vnetja kože (akne, pilingi)

Postinflamatorna hiperpigmentacija

Hiperpigmentacije lahko poslabšamo z dodatnim izpostavljanjem soncu

Pege, starostne lise in druge vrste hiperpigmentacij lahko postanejo temnejše ali bolj izrazite, ko je koža izpostavljena soncu. Do tega pride zato, ker melanin absorbira energijo ultravijoličnih žarkov, da kožo zaščiti pred prekomerno izpostavljenostjo. Običajni rezultat tega postopka je porjavitev kože. Koža še dodatno porjavi na predelih, ki so že hiperpigmentirana in tako še poslabša izgled hiperpigmentacij. Zaradi tega je nujno, da vsakodnevno nanašate zaščitne sončne kreme. Nositi Sončna krema mora biti “širokega spektra” (tj. Blokira tako UVA kot UVB). En sam dan odvečnega sonca lahko razveljavi mesece zdravljenja.

Ta objava je morda res bila bolj komplicirana, kot ostale, vendar obljubim, da sem tako strokovno stvari razložila le iz enega razloga in sicer, da boste v nadaljevanju te objave lažje razumeli kako delujejo aktivne posvetlitvene sestavine. Namreč posvetlitvene sestavine blokirajo različne korake v sintezi melanina.

Viri:

  • Nieuweboer-Krobotova, L. (2012). Hyperpigmentation: types, diagnostics and targeted treatment options. Journal of the European Academy of Dermatology and Venereology, 27, 2–4.
  • Vashi, N. A., & Kundu, R. V. (2013). Facial hyperpigmentation: causes and treatment. British Journal of Dermatology, 169, 41–56.
  • Bastonini, E., Kovacs, D., & Picardo, M. (2016). Skin Pigmentation and Pigmentary Disorders: Focus on Epidermal/Dermal Cross-Talk. Annals of dermatology28(3), 279–289.
  • A. Walters, M. S. Roberts,. Dermatologic, Cosmeceutic, and Cosmetic Development: Therapeutic and Novel Approaches.
  • Del Bino, S., Duval, C., & Bernerd, F. (2018). Clinical and Biological Characterization of Skin Pigmentation Diversity and Its Consequences on UV Impact. International journal of molecular sciences19(9), 2668.
  • Yamaguchi, Y., Brenner, M., & Hearing, V. J. (2007). The Regulation of Skin Pigmentation. Journal of Biological Chemistry, 282(38), 27557–27561.
0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja