Je občutljiva koža tip kože ali samo trenutno stanje? Za občutljivo kožo nimamo točne definicije, ki bi opisala, kaj to sploh je. Veš tisto, ko te vse srbi, peče, zbada – ja, občutljiva koža.
Kaj je občutljiva koža?
Občutljiva koža je stanje kože, ki izkazuje povišano netoleranco na snovi, ki jih nanašamo na kožo. Lahko je simptom, ki spremlja druge kožne motnje ali je popolnoma samostojna motnja. Kliničnih znakov običajno ni, z izjemo blagega eritema (rdečina) na licih. Občutljiva koža je simptom z zelo raznolikimi notranjimi (endogenimi) in zunanjimi (eksogenimi) dejavniki, za katere vzroka žal ne poznamo. Najbolj pogosti objektivni znaki občutljive kože so povečana transepidermalna izguba vode, zmanjšana hidratacija zgornjih plasti kože, rdečica in manjša proizvodnja sebuma.
Med eksogene (zunanje) vzroke štejemo subjektivno iritacijo (draženje), objektivno iritacijo (iritativni kontaktni dermatitis), alergijski in fotalergijski kontaktni dermatitis ter kontaktna urtikarija. Poplava dermatitisov, ja.
Vloga iritacije pri občutljivi koži
Subjektivno iritacijo posamezniki z občutljivo kožo opisujejo kot občutke zbadanja, zategovanja, mravljinčenja ali srbenja. Večina posameznikov z občutljivo kožo izkazuje te simptome, a vidnih znakov vnetja ni. Snovi, ki povzročajo subjektivno iritacijo, je na ljudeh, ki niso občutljivi, ne povzročajo. Med snovi, ki povzročajo subjektivno iritacijo štejemo propilenglikol, butilenglikol, hidroksi kisline in alkohole.
Objektivna iritacija je vnetni odziv kože na zunanje dražeče dejavnike. Znaki se pokažejo ob prvem stiku s snovjo kot eritem, luščenje, razjede,.. Snovi, ki potencialno povzročajo objektivno iritacijo so hidroksi kisline (AHA, BHA), retinoidi (retinojska kislina, retinol), kalcijev tioglikolat v kremah za depilacijo, mehanski pilingi, benzojska kislina, etanol in natrijev lavril sulfat.
Alergijski kontaktni dermatitis je posledica alergijske preobčutljivostne reakcije kože, za katero je potrebna predhodna senzibilizacija celic imunskega sistema. Znaki so vidni šele po večkratni uporabi, torej moramo nujno priti v stik s snovjo vsaj dvakrat. Alergijski kontaktni dermatitis je zelo redek vzrok. Snovi, ki potencialno povzročajo alergijski kontaktni dermatitis so dišave, konzervansi, barvila, emulgatorji, propilenglikol, lanolin, dihidroksiaceton, organski UV filtri, nikelj, kromati in kobalt.
Kontaktna urtikarija ali koprivnica se kaže kot srbeče kožne spremembe, ki običajno izginejo v 24 urah. Lahko je imunološki (alergijski) ali neimunološki odziv. Najpogosteje jo povzročajo konzervansi kot sta benzojska in sorbinska kislina, dišave, parabeni, alkoholi, formaldehid, salicilna kislina in kana.
Fotosenzitivne reakcije običajno nastanejo zaradi sinergističnega delovanja (vplivajo ena na drugo) neke sestavine in UV svetlobe. Z UV svetlobo na primer odreagirajo dišave, organski filtri (PABA, benzofenoni, avobenzon) in nekatera olja kot je bergamotovo olje.
Vzroki za občutljivo kožo
Endogeni vzroki so lahko atopijski dermatitis, rozacea in psoriaza. Ljudje s kožnimi boleznimi so na splošno bolj dovzetni za neželene reakcije kozmetike, saj okvarjena barierna funkcija kože olajša vstop kozmetičnih sestavin v globje plasti.
Občutljiva koža izkazuje moteno barierno funkcijo, zaradi česar je večja imunska odzivnost in večja preobčutljivost.
Endogeni vzroki (notranji) | genetska predispozicija, atopijska koža, suha koža, seboreja, rozacea |
Eksogeni vzroki (zunanji) | veter, mraz, suh zrak, onesnaženost, oksidacijski stres, nepravilna nega kože |
Kaj pa nega občutljive kože?
Najboljši pristop je najprej izogibanje eksogenim in endogenim vzrokom ter potencialnim iritantom v kozmetiki. Priporočava, da kupujete negovalne izdelke, ki so namenjeni za občutljivo kožo, kar pomeni, da mora na izdelku pisati na primer: hipoalergeno, dermatološko/klinično testirano ali pa testirano na alergije. Navadno so taki izdelki tudi brez dišav, konzervansov oz. konzervansi delujejo sinergistično in jih je količinsko manj. V izdelku naj ne bo prisotnih nobenih potencialno alergenih snovi in izdelki naj bodo čimbolj naravni.
Izogibamo se alkalnih mil, ki kožo izsušijo in porušijo njej kislinski plašč. Izogibamo se odišavljenim in obarvanim izdelkom. Cilj čiščenja in nege občutljive kože je ohraniti njeno funkcijo. Predvsem je pomembno, da se izogibamo hlapnim vehiklom (kozmetični podlagi) in topilom, ki pospešujejo penetracijo skozi kožo (etanol, propilenglikol). Potrebno je previdno izbirati površinsko aktivne snovi (v šamponih), naj prevladujejo anionske površinsko aktivne snovi, saj so najbolj blage.
Pomembno je, da vzdržujemo osnovni pH kože, ki znaša okoli 5,5. Kislinski plašč kože namreč zagotavlja zaščito pred okoljem. Nevtralizira tudi nanos spojine z višjim ali nižjim pH in posledično zmanjša iritacijo ter podpira nastajanje epidermalnih lipidov. Pri posameznikih z občutljivo kožo je pH kože po navadi višji, saj je sposobnost nevtralizacije ovirana in potencialni iritanti poškodujejo bariero.
V izdelke za občutljivo kožo pa lahko dodajamo tudi antiiritante, ki lahko delujejo protivnetno in se vežejo na iritante, tako da ti postanejo neaktivni. Kot antiiritanti delujejo nekatere stroncijeve in cinkove soli.
Iz vsega povedanega lahko zaključimo, da je mehanizem, zakaj pride do stanja občutljive kože, zelo težko določiti. Namreč vsak posameznik lahko ”občutljivost” izkazuje na drugačen način, ni nujno, da so spremembe objektivne in vidne. Vsak najboljše ve zase in za svojo kožo, kaj mu ustreza in kaj morda povzroča preobčutljivost. So pa smernice, s katerimi si lahko pomagate in preprečite nepotrebno draženje kože.
2 komentarja
Super objava. Všeč mi je način s katerim prestavita problematiko, da je lahko razumljivo za vsakega. Kar tako naprej.
Najlepša hvala! Se trudiva, da bo kozmetologija vsem razumljiva 🙂