Pod drobnogledom: Sestava kože

Koža predstavlja skoraj 16% telesne mase in je naš največji organ. Poleg uravnavanja temperature, pa koža deluje kot filter za tuje spojine, s tem predvsem misliva na tiste škodljive. Preprečuje prekomerno izhlapevanje vode iz organizma in nas ščiti pred UV žarki. Tak multipraktik kot ženske.

Koža predstavlja skoraj 16% telesne mase in je naš največji organ. Poleg uravnavanja temperature, pa koža deluje kot filter za tuje spojine, s tem predvsem misliva na tiste škodljive. Preprečuje prekomerno izhlapevanje vode iz organizma in nas ščiti pred UV žarki. Tak multipraktik kot ženske.

Koža opravlja precej funkcij in ravno zato je tako pomembno, da je koža zdrava, saj le v tem primeru deluje pravilno. Zadnje čase pa se nama dozdeva, da v ospredje prihaja estetski vidik kože, saj to najbolj vpliva na našo samopodobo.

Najhitrejši način za porušitev kožne bariere je milo za roke in vroča voda. Dobitna kombinacija! Poleg tega pa nam kožno bariero lahko porušijo še naslednji dejavniki: veter, centralno ogrevanje, vlaga v zraku, agresivni kozmetični izdelki, mehanski udarci, …

Fotografija: Nel Čater, Neja Stojnić

Koža je kar kompleksna struktura. Zato bova poskusili vse čimbolj poenostaviti, ampak nekatere stvari pač morava povedati takšne kot so.

Poimenovanje, kateremu sva se najbolj smejali v 1. letniku faksa je bilo: ”Našo kožo sestavljajo opeke in malta!” Ja, točno tako. Ker, če malo karikiramo, res izgleda tako.

 Torej kaj je sedaj malta in kaj opeka?

Malto predstavljajo epidermalni lipidi, ki sva jih že omenili pri vlažilih. Največji procent predstavljajo ceramidi (sfingolipidi), steroli (holesterol) in trigliceridi (estri višjemaščobnih kislin in glicerola). Opeke pa so keratinociti. Keratinociti vsebujejo keratinske proteine, ki sestavljajo 2/3 suhe celične mase.

Da malo razloživa kaj sva zdaj sploh napisali.

Koža je sestavljena iz 3 plasti. Naša vrhnja plast je povrhnjica ali epidermis, sestavljena je iz 4 podplasti. Je edina plast, ki je v neposrednem stiku z okoljem. Samoobnovi se v 28 dneh, procesu pravimo keratinizacija ali epidermopoeza.

Kaj se zgodi v tem času? Celice na začetku (najgloblja podplast) te plasti, ki so aktivne in žive, se imenujejo keratinociti. Bolj kot gremo proti površini kože, manj so celice aktivne in na koncu, preden se odluščijo, se diferencirajo v korneocite. To so celice brez jedra, mrtve celice. In ti korneociti se potem tudi odluščijo, mi tega ne opazimo, če je naša koža zdrava. Na to plast mi največ vplivamo s kozmetičnimi izdelki. V teh podplasteh najdemo melanocite (celice z melanosomi, ki proizvajajo pigment melanin in nas ščitijo pred UV žarki), Langerhansove celice (celice imunskega sistema, ki prepoznavajo tujke) in Merklove celice (čutne celice).

Fotografija: Nel Čater

Naslednja plast je usnjica ali dermis, ki je sestavljena iz 2 plasti. Predstavlja 90% kožne mase. Najbolj pogosta vlakna v teh plasteh so elastinska in kolagenska vlakna, v tej plasti pa so tudi limfne in krvne žile. Najbolj pogoste celice v tej plasti so fibroblasti, aktivne celice, ki tvorijo kolagen in elastin. Kolagenska vlakna predstavljajo kar 70% proteinov, medtem ko elastinska komaj 1-2%. V dermisu pa najdemo še druge celice imunskega sistema kot so makrofagi, mastociti, limfociti, …

Najgloblja plast kože pa je podkožje ali subkutis. V tej plasti prevladujejo maščobne celice ali adipociti. Vse to pa je dobro prepleteno z večjimi krvnimi žilami, limfnimi žilami in živci. Ta plast služi kot zaloga energije, kot mehanski blažilec (za zaščito notranjih organov), omogoča pa tudi premikanje kože. To je plast, ki ženskam povzroča največ težav, težava imenovana celulit. Ja, imamo pač to smolo, da so naše maščobne celice drugače postavljene kot pri moških in imamo zaradi tega več možnosti za nastanek celulita. Obstaja rek, ki pravi, da moški nimajo celulita, ker je to šlampasto. No, bo že nekaj na tem.

Optimalna vsebnost vode v epidermisu je 13%, v dermisu pa kar 55%. Če se ta odstotek zmanjša, je naša koža zelo suha in posledično izgubljamo še več vode. Zakaj? Ker se kožna bariera poruši in voda nekontrolirano uhaja. Ker pač lahko.

Fotografija: Nel Čater

Ampak kaj sploh je kožna bariera?

Kožna bariera je v bistvu kisel hidro-lipidni zaščitni plašč na naši povrhnjici. Le tega po navadi porušimo s čistili kot so odstranjevalci ličil, odstranjevalci sebuma, itd. Normalen pH kože pa nazaj vzpostavimo s toniki in posledično se tudi kožna bariera popravi (do neke mere). Odvisno od tega, kako zelo smo jo poškodovali. Če je kožna bariera porušena zaradi bolezni, ki je po možnosti avtoimuna, pa so stvari precej zakomplicirane in samo s kozmetičnimi izdelki ne naredimo kaj dosti. Lahko le malo ublažimo stanje.

 In še ena stvar, ki jo moramo nujno razčistiti. Ves čas govorimo o pH-ju kože. Koža sama kot taka nima pH-ja, ker pH se meri v raztopini in koža ni raztopina. Tako da kar mi opisujemo kot pH kože, je v resnici posredna vrednost, ki je približno 5,5. Torej kisel pH.

Upava, da sva vam vsaj malo približali, kako zapleten organ je v bistvu koža in da sedaj ne sedite pred računalnikom z odprtimi usti in se sprašujete, kaj za vraga sva sedaj napisali. Za kožo je potrebno skrbeti, saj ima dosti več kot samo estetsko vlogo.

Potrebuješ individualno svetovanje za fenomenalno rutino nege kože?

Če si želiš nego kože, ki hkrati zdravi in zaščiti tvojo kožo brez ugibanja ali eksperimentiranja, dobrodošla v Cosmedoc svetovalnico.

Individualno, posebej tebi prilagojeno svetovanje, skozi katerega skupaj poiščeva pravo rutino in izdelke za nego kože. 

Deli objavo

Share on facebook
Share on twitter
Share on linkedin

Dodaj odgovor

Your email address will not be published. Required fields are marked *

Objavi komentar