Nazaj k naravi! Že od pamtiveka uporabljamo rastlinske izvlečke za zdravljenje v ljudski medicini. Sedaj pa so se ti preselili tudi v kozmetiko, zaradi vedno večje želje, da na kožo ne nanašamo sinteznih snovi, ampak naravne.
Naravna kozmetika sama po sebi ni boljša za kožo kot tista, narejena v laboratoriju. Lastnosti izvlečkov so tiste, ki naredijo naravno kozmetiko neponovljivo. Nekateri učinki izhajajo iz izvlečkov samih, nekatere pa lahko pripišemo skbno načrtovanemu produktu. Kaj je najbolj fascinantno pri naravni kozmetiki? ETERIČNA OLJA! Ampak zakaj?
Eterična olja so zelo zapletene zmesi, kjer najdemo tudi primere sinergističnega delovanja (medsebojno dopolnjevanje dveh ali več snovi) posameznih spojin, ki je rezultat narave in tega v laboratoriju preprosto ne moremo sčarati.
Trenutno je naravna kozmetika najbolj popularna v Nemčiji in v Avstriji, kjer predstavlja 10% tržni delež, v drugih državah pa se povprečni delež giblje okoli 5%, ampak je stalno v porastu. Uredba o kozmetičnih izdelkih ne vsebuje alineje: Naravna kozmetika. Posledično so pri izdelovanju, oglaševanju in označevanju možnosti neskončne. Splošen pogoj je edino, da kozmetični izdelek ne sme navajati funkcij ali značilnosti, ki jih v resnici nima.
Bio,eko, organsko?
V kozmetiki vsi ti izrazi pomenijo enako, opredeljujejo namreč kozmetične sestavine naravnega izvora. Te so morale biti pridobljene iz ekološko pridelanih rastlin, brez uporabe kemičnih snovi (pesticidi in umetna gnojila). Najbolj pravilen slovenski izraz je ekološko, a ker nas takoj spomni na kmetijstvo, se večkrat uporablja izraz organsko, ki izhaja iz angleščine, izraz bio pa izhaja iz francoščine in ga večinoma uporabljajo pri naših sosedih.
Kako pa vemo, da je izdelek to kar navaja, da je?
Certifikati so dandanes edino zagotovilo, da je izdelek res to, za kar ga oglašujejo. Za pridobitev določenega certifikata, mora izdelek ustrezati določenim standardom. Res pa je, da so standardi pri nekaterih certifikatih strožji in se jih težje pridobi, nekatere pa lažje in hitreje.
Našteli bova najpogostejše certifikate, ki večinoma določajo, da naravna kozmetika ne sme vsebovati sinteznih dišav in barvil, določenih konzervansov, gensko spremenjenih sestavin, naftnih derivatov (parafin) ter silikonov. Izdelki ne smejo biti testirani na živalih, ovojnina pa mora biti iz okolju prijaznih materialov.
Certifikat | Država |
BDIH | Nemčija, 1951 |
ECOCERT | Francija, 1991 |
COSMEBIO | Francija, 2002 |
SOIL ASSOCIATION | Velika Britanija, 2002 |
ICEA | Italija, 1982 |
NATRUE | Mednarodno združenje, 2007 |
Vsi zgoraj našteti certifikati razen NATRUE so se povezali v enoten standard COSMOS, ki velja od leta 2016. NATRUE pa se zaradi razhajanj pri strogosti kriterijev ni želel pridružiti.
Katere rastlinske komponente pa se po navadi nahajajo v kozmetičnih izdelkih?
V naravnih kremah in mazilih najpogosteje srečamo kar rastlinska olja in masla v različnih kombinacijah. Ta pomagajo predvsem pri ponovni vzpostavitvi porušene kožne bariere, najpogosteje pa na koži pustijo film. Moramo poudariti, da olja in masla ne vsebujejo vitaminov, mineralov ali encimov, kot to večrat zasledimo marsikje. So pa primerna alternativa sintetično narejenim sestavinam, a le takrat, ko jih uporabljamo pravilno. Pri negi so primernejša nerafinirana, ekološka olja, saj ohranijo sestavine, ki domnevno delujejo na koži. So pa v primerjavi z rafiniranimi olji manj stabilna, vendar to ne odtehta njihovega delovanja na koži.
Največkrat v naravni kozmetiki zasledimo ekstrakte iz rastlin. Problem pri teh ekstraktih je, da niha vsebnost kozmetično aktivnih sestavin zaradi vplivov okolja in je težko zagotoviti vedno enako kakovost, lahko so prisotne tudi tuje primesi. Zakonodaja je pri definiranju izvlečkov kot kozmetično aktivnih sestavin preveč ohlapna.
Nujna je dobra proizvodna praksa, dobra žetvena praksa in sistemi za nadzorovanje in ohranjanje kakovosti.
Torej, naravna kozmetika se še razvija, certifikati nam pomagajo ločiti kvazi naravne izdelke od pravih. Narave ne moremo kopirati in točno to je tisto, kar jo naredi posebno.