Izdelava kozmetike doma je v zadnjem času vse bolj popularna. Pri tem mnogi uporabljajo tudi sestavine, ki jih najdemo kar v domači kuhinji. Ali so razni domači zvarki res boljši od konvecionalne kozmetike? Si lahko z apliciranjem sestavin iz kuhinje naredimo več škode kot koristi?
Vse več ljudi se odloča, da kozmetike več ne bodo kupovali, ampak jo bodo preprosto doma izdelali sami. Bodisi s sestavin, ki jih kupijo, bodisi s sestavinami, ki jih najdemo v domači kuhinji. Prav tako obstaja vse več tečajev na katerih se posameznik lahko nauči izdelave kozmetike v domačem okolju in za to dobi še certifikat. Hm, si potem certificiran izdelovalec domače kozmetike – morda kar kozmetolog?
Bolj naravno, manj kemije – kaj bi lahko šlo narobe?
Verjetno skoraj vsi, ki izdelujejo kozmetiko doma pozdravljajo dejstvo, da je ta bolj naravna. Ko enkrat narediš izdelek doma, se ti zdi, da je vse samo še kemija. Ampak, kemija je tisto zaradi česar bo vaš izdelek bolj varen. Pa ne kemija, kot sintetična sestavina, ampak razumevanje pH, delovanja konzervansov in koncentracij, mikrobiološka testiranja in podobno.
Torej kaj je problem doma narejenih izdelkov?
Najprej je potrebno poudariti, da se konvencionalna kozmetika izdeluje v zato primeren okolju in pod kontroliranimi pogoji. Večinoma kozmetika ni sterilna, vendar je narejena v posebnih laboratorijih, kjer uporabljajo posebno opremo, posode, usposobljeno osebje ter nadzorovane pogoje (temperatura in vlaga), da v izdelke vnesejo najmanjšo možno število bakterij. Hkrati pa morajo pri tej kozmetiki dokazati odsotnost patogenih bakterij, pa tudi število ostalih mikroorganizmov je omejeno in mora biti testirano.
Doma je zelo malo verjetno, da izdelke izdelujemo v za to namenjenih posebnih prostorih v katerih ohranjamo pogoje primerljive z laboratorijem. Saj posoda v kateri se drugače kuha goveja juha bo tudi ok, ali pač? Za izdelavo kozmetike je potrebno imeti opremo ter posode, ki jih uporabljamo samo v ta namen. Če ne, že s tem vnesemo ogromno bakterij in mikroorganizmov v izdelek, nato pa števila bakterij prisotnih v izdelkih niti ne preverimo.
Ker se s kozmetiko doma izognemo kemiji, večina ne uporabi niti konzervansov, ki so osnova za vse izdelke, ki vsebujejo vodo. Voda je raj za razvoj bakterij in z dodatkom konzervansa preprečimo, da bi se izdelek okužil oziroma, da bi prišlo do prekomernega razrasta bakterij. Ker pa doma ne preverimo niti začetnega števila bakterij je možno, da je izdelek že na začetku tako okužen, da ga nikoli ne bi dali v trgovino.
Mikrobiološka stabilnost je prvi problem, drugi pa je pH
Ko sem pred slabim mesecem dni brskala po Instagramu sem zasledila, da je ena punca doma delala kislinski piling. Iskreno povedano sem bila šokirana. Že tako ali tako je pH domačih zvarkov zelo vprašljiv in se lahko zaradi nepravilnega konzerviranja zelo hitro spremeni. Ampak kislinski tonik, izdelan doma. To pa je pogum.
Uporaba vseh hidroksi kislin je omejena z zakonodajo in sicer za vsako izmed njih so predpisane dovoljene koncentracije. Da ponazorim na primeru AHA kislin. Te se lahko uporabijo v koncentraciji do 10 % v primeru, da je pH višji od 3,5. Vendar nimajo vse kisline enakega pH in kakor hitro namešate nekaj različnih kislin z vodo ali kakšnim rastlinskim ekstraktom na vodni osnovi, se lahko pH zelo spremeni. Hkrati pa lahko zelo hitro presežete dovoljeno koncentracijo kislin. S takšnim igranjem in ne poznavanjem osnovnih kemijskih izračunov za koncentracijo in volumen ter brez pH metra in ustreznega konzervansa si lahko pridelate zelo poškodovano kožno bariero ali pa še slabše, močne kemične opekline.
Prav tako, kot se ne priporoča izdelava kislinskega tonika doma se ne priporoča uporaba sestavin iz kuhinje
Razumem, večino sestavin za izdelavo domače kozmetike se da kupiti preko trgovin, kjer prodajajo razna masla, olja, antioksidante ter drugo. Vendar velikokrat se na meniju (pa ne za jesti) znajdejo tudi sladkor, sol, soda bikarbona, limona, avokado ter druge sestavine. Najbolj popularna je zagotovo soda bikarbona. Med iskanjem po spletu naletim na malo morje člankov zakaj je soda super za vašo kožo.
Kaj je problem pri sodi bikarboni?
Naraven pH naše kože se giblje med 4 in 6, odvisen pa je od različnih zunanjih ter notranjih dejavnikov, pa tudi od starosti, spola, rase. pH kože vzdržuje našo kožno bariero zdravo in tako preprečuje vstop mikroorganizmov v kožo ter izgubo vlage iz kože. Soda bikarbona pa ima pH 9 ali celo več. Mislim, da ni potrebno, da si po izobrazbi kemik, da ugotoviš, da to očitno ne bo dobro. Redna uporaba tovrstnih pripravkov lahko dvigne naravni pH kože, kar se lahko konča s poškodovano kožno bariero, nepravilnim luščenjem kože, suhostjo in raznimi drugimi težavami.
Kaj pa limona?
Saj vsebuje citronsko kislino, ki se uporablja v kozmetičnih izdelkih za nego kože. Limonin sok sicer vsebuje vitamin C, citronsko kislino in vitamin B3, vendar količina teh sestavin variira glede na sezono, okolje v katerem sadež raste, podnebje in shranjevanje. Problem limoninega soka je, da ima pH okoli 2. To bo drastično znižalo pH na površini vaše kože in ponovno lahko pride do težav z bariero. Hkrati pa eterična olja citrusov lahko izzovejo pojav fotodermatitisa (dermatitis, ki ga sproži UV svetloba ob stiku z neko spojino).
Domači mehanski pilingi s soljo ali sladkorjem
Tudi razni domači pilingi s sladkorjem in soljo so zelo popularni. Mehanski pilingi so narejeni za to, da fizično odstranijo odmrle celice s kože. Vendar v pilingih, ki jih kupimo se običajno nahajajo zelo fino mleti delci, katerih velikost, obliko in ostrino kontrolirajo. Kristali sladkorja in soli pa so zelo veliki, ostri in nepravilnih oblik in lahko na koži povzročijo nastanek mikroureznin, zaradi česar v koži prihaja do raznih vnetij in posleedično do razgradnje kolagena.
Kakšno pa je tvoje mnenje o izdelavi kozmetičnih izdelkov doma oziroma o uporabi sestavin iz kuhinje na obrazu?