Si se že kdaj stuširal/a s kakšnim gelom za tuširanje, ki daje preveč svilnat občutek, da bi sploh kdaj zapustil tuš kabino? No, za ta občutek so odgovorni prav silikoni. Tudi v večini primerjev se nahajajo silikoni. So krivci za ˝smooth effect˝ in tega jim pač ne moremo zameriti.
Kaj so silikoni?
Silikoni so sintetični organski polimeri silicija. Tvorijo lahko: silikone, silikate, silane ali siloksane. Ti se lahko povezujejo v večje molekule, ki so načeloma fleksibilne.
| Razdelitev | Glede na kemijsko sestavo | Glede na agregatno stanje |
| 1. | Silikonska olja (dimetikoni, ciklometikoni…) | Tekočine |
| 2. | Silikonski voski (alkildimetikoni) | Smole |
| 3. | Silikonski emulgatorji (silikonski polietri) | Elastomeri (dimetikoni) |
Približno 85% vseh silikonov v kozmetičnih izdelkih uvrščamo med silikonska olja. Zato si zaslužijo malo več pozornosti.
Silikonska olja
Dimetikoni
Dimetikoni so vodoodporne spojine, ki se dobro razmažejo po površinah ter so inertni (ne reagirajo z drugimi spojinami). V eni izmed študij so preverjali več kot 60 različnih dimetikonov, da bi ugotovili, kateri so najbolj pogosti v kozmetičnih izdelkih. Najbolj pogosto se v kozmetičnih izdelkih pojavljata dimetikon/vinil dimetikon krospolimer (v 457 kozmetičnih izdelkih) in dimetikon krospolimer, ki je bil prisoten v 442 izdelkih.
Ciklometikoni
Ciklometikoni so hlapne spojine, ki pa ne dajejo hladnega občutka ob izhlapevanju kot npr. etanol. So brez vonja in netoksični. Navadno jih uporabljamo kot topila ali nosilne sisteme za druge silikone. Z vgrajevanjem ciklometikonov v šminke le tem podaljšamo obstojnost.
Silikonski voski
Alkildimetikoni
Alkildimetikoni izboljšajo kompatibilnost sestavin z olji in povečajo stabilnost kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo silikone. Na našo bariero delujejo vlažilno. Uporabljamo jih v številnih kozmetičnih izdelkih kot so šminke, kreme in losjoni. Odličen dodatek so tudi v kremah za sončenje, saj povečujejo njihovo učinkovitost.
Za kaj nam silikoni pridejo prav?
Silikoni so varni in kompatibilni (ne komplicirajo in se hitro navadijo na novo okolje). So odlična drsila in maziva, protipenilci, emulgatorji, emolienti in površinsko aktivne sestavine. Skoraj vse, ne? Ampak so zadnje čase na zelo slabem glasu in kar povsod piše: brez silikonov.
Kje lahko zasledimo silikone?
Silikoni so zelo pogosti v dekorativni kozmetiki in v izdelkih za nego kože. Najdemo pa jih tudi v izdelkih za otroke in produktih za občutljivo kožo, ker ne dražijo kože. Primerni so tudi za aplikacijo v globlje plasti kože. Njihov izvor ni živalski in so zato primerni tudi za vegane.
- Lasje: pospešeno sušenje, povečan sijaj, olajšano razčesavanje, regeneracija
- Dajejo dober senzoričen občutek na koži
- Vlaženje (tvorba filma, ki diha)
- Zaščita kože (vodoodpornost)
- Sposobnost čiščenja (silikonski praški – sposobnost absorpcije lipofilnih snovi, tudi sebuma)
- Povečujejo učinkovitost aktivnih sestavin
- Učinek matiranja (pri izdelkih za mastno kožo, ker silikoni niso komedogeni)
- Adhezija pigmenov (uporaba kot primer za pod make-up)
Kakšne so njihove prednosti?
Silikoni se zelo dobro porazdeljujejo in se dobro razmažejo. So površinsko aktivne snovi, ki so brez barve, okusa in vonja. Odsotnost barve, okusa in vonja je pri formuliranju kozmetičnih izdelkov zelo pomembno. So neaktivni in temperaturno ter kemično stabilni (ne prihajajo v interakcijo z drugimi snovmi).
Študije dokazujejo, da so silikoni zelo varni za potrošnika. Spadajo med ˝Clean beauty˝ snovi. Clean Beauty je platforma, kjer najdete varne izdelke, četudi so tudi so iz naravnih ali sintetičnih materialov. Bistvo je, da so varni za uporabnika.
Zakoreninjeni miti o silikonih
˝Silikoni so toksični za naravo, ker se spirajo v reke in morja.˝
Health Canada je izdala sklep, da ima ciklometikon (vrsta silikona) majhno ali nično verjetnost za onesnaževanje okolja in, da za uporabo te snovi ni potrebno predpisati nobenih omejitev. Zelo hlapni silikoni hitro izpuhtijo in se razgradijo v zraku pod vplivom sonca. Manjše količine, ki še ostanejo v trdnem ali tekočem stanju pa se hidrolizirajo.
˝Silikone vdihujemo in se mi lahko nalagajo v pljučah.˝
Približno 95-99% delcev v sprejih je večjih od 10 µm. Sodeč po študiji, se delci, ki jih pomotoma vdihnemo, nahajajo in ostanejo v nosni votlini. Ne gredo naprej, ne glede na količino silikonov, ki jo vdihnemo. Torej možnosti, da bi vdihnili silikone tako, da bi ti prišli do pljuč in se tam nalagali je enaka skoraj 0.
˝Silikoni mašijo pore.˝
Silikoni kot snovi niso okluzivni (še vemo, kaj je to, ne?), torej ne mašijo por. Pomagajo zaščititi epidermis, hkrati pa omogočajo, da naša bariera ˝diha˝. Niti ni poročil, ki bi dokazovala, da silikoni dražijo ali ˝dušijo˝ kožo, ampak ravno nasprotno, na koži delujejo zelo lahkotno in mehko.
Vseeno pa zaradi celega HALO-ja iščejo alternativne oblike silikonom. Snovi, ki v zadnjem času nadomeščajo silikone so derivati iz olivnega olja, derivati iz arganovega olja, derivati iz kokosa, alternativa silikonskim elastomerom, pšenični kalčki.
V eni izmed študij so sicer potrdili, da silikoni prehajajo kožno bariero in se nalagajo v epidermisu. S tem naj bi imeli negativne vplive na epidermis, ker naj bi ga stanjšali. Vendar je celotna študija bila postavljena pod vprašaj, saj niso natančno opredelili katere parametre so upoštevali, zato težko trdimo, da je študija relevantna.
Zaključek
Če se bojiš, da ti bi uporaba kozmetičnih izdelkov s silikonom mašila pore, kar brez skrbi. Ali silikonske spojine prehajajo kožno bariero ali ne, pa ti lahko po kmečki logiki zaupava, da tako velike spojine ne prehajajo ne zdrave in ne poškodovane kože. Silikoni imajo zelo veliko prednosti, kljub temu, da niso naravni.
