Prispevki

Alkoholi so na podobno slabem glasu, kot silikoni in parabeni. Ko vidimo na izdelku sestavino s končnico alkohol, ga avtomatsko kategoriziramo kot slabega. Ampak, ali vse izdelke, ki vsebujejo katerokoli vrsto alkohola, lahko z razlogom razglasimo za slabe ali samo preveč posplošujemo?

Kaj sploh so alkoholi in kakšna je njihova funkcija?

Alkoholi so spojine, ki imajo –OH (hidroksilno) skupino, vezano na ogljikov atom v alkilni skupini. Skupina je lahko vezana na primarni, sekundarni ali terciarni C-atom, zato ločimo primarne, sekundarne in terciarne alkohole.

Med primarne alkohole sodijo metanol, etanol, izopropilni alkohol in drugi. Med sekundarne alkohole sodita 1-propanol in 2-propanol ter drugi. Obstajajo tudi alkoholi z dvema, tremi ali več –OH skupinami, ki jih imenujemo dioli, trioli itd. Med najbolj znane sodijo glicerol, etilenglikol, propilenglikol, eritriol in ostali.

Alkoholi imajo v kozmetičnih izdelkih več funkcij. Večinoma se uporabljajo kot topila ali sotopila, v visokih koncentracijah delujejo protimikrobno in zato izdelkom ni potrebno dodajati konzervansa.

”Brez alkohola” ne pomeni brez alkohola.

Proizvajalci kozmetičnih izdelkov že vrsto let tržijo določene kozmetične izdelke, ki ne vsebujejo etanola, z oznakami “brez alkohola”. Vendar “alkoholi” so velika in raznolika družina snovi z različnimi imeni in različnimi učinki na kožo. To lahko povzroči zmedo med potrošniki, ki preveč posplošujejo uporabo alkoholov v kozmetiki.

V kozmetičnem označevanju se izraz “alkohol”, ki se uporablja sam, nanaša na etilni alkohol. Kozmetični izdelki, vključno s tistimi, ki so označeni kot “brez alkohola”, lahko vsebujejo druge alkohole, kot so cetil, stearil, cetearil ali lanolinski alkohol. Ti so znani kot maščobni alkoholi, njihovi učinki na kožo pa se precej razlikujejo od učinkov etanola.

Se je katerim alkoholom potrebno izogibati?

Ko pomislimo na ”slabe” alkohole nam prvo na misel padejo alkohol denat, etanol, izopropilni alkohol in SD Alkohol (kar pomeni “posebej denaturirani alkohol”). Te alkohole običajno uporabljamo kot topila za kozmetično aktivne sestavine, ki so netopne v vodi.  Uporaba teh spojin v kozmetiki pusti na koži hladilen občutek, saj alkohol hitreje izhlapi kot voda, hkrati pa dajejo izdelkom ”light-weight” teksturo. Pomagajo tudi pri penetraciji kozmetično aktivnih spojin v kožo. Zaenkrat v redu, ne? Ampak teh alkoholov se drži sloves, da dražijo kožo in, da jo izsušujejo.

Etanol ali etilni alkohol

Etanol se široko uporablja v vseh vrstah izdelkov, katerim je naša koža neposredno izpostavljena. V znanstveni literaturi najdemo kontradiktorne dokaze o varnosti takšnih topikalnih aplikacij alkohola.

Za etanol je znano, da izboljša penetracijo drugih snovi in se lahko uporablja v transdermalnih dostavnih sistemih. Bommannan je v svoji študiji ugotovil, da etanol vstopa v kožo in vivo in odstrani izmerljive količine lipidov iz površja kože. Odstranitev lipidne plasti lahko zmanjša funkcijo kožne bariere, zaradi česar postane koža bolj prepustna. Zaradi tega, ker je koža bolj prepustna pride do večje transepidermalne izgube vode in manjše hidratiranosti povrhnjice, kar še dodatno poveča suhost kože. Daljša uporaba lahko povzroči suho, luščečo kožo zaradi zmanjšane količine lipidov in vlage, povzroči pa tudi lokalno vnetje.

Alkohol denat

Alkohol denat je kratica za denaturirani alkohol, ki se uporablja v kozmetiki in izdelkih za osebno nego. Denaturirani alkohol je etanol, ki vsebuje denaturant. Običajni denaturanti v kozmetičnih izdelkih in izdelkih za osebno nego so: denatonium benzoat, t-butil alkohol, dietil ftalat in metilni alkohol. Postopek denaturiranja alkohola kemično ne spremeni molekule etanola.

Denaturirani alkohol je na splošno označen kot alkohol Denat ali SD (posebej denaturiran) alkohol.

Deluje kot sredstvo proti penjenju, adstringent, protimikrobno sredstvo in topilo. Eden izmed glavnih razlogov za uporabo denaturiranega alkohola je prav njegovo adstringentno delovanje. Adstringent je snov, ki zmanjšuje prepustnost površine sluznice ali kože in kapilar ter s tem zmanjšuje vnetno reakcijo in občutljivost za zunanje vplive. Adstringent interagira z določenimi funkcionalnimi skupinami, sploh sulfhidrilnimi, na površini beljakovin in zato povzroči njihovo obarjanje. Adstringenti hladijo kožo in povzročijo začasni tonirni učinek.

Uporaba denaturiranega alkohola

Denaturirani alkohol se pogosto uporablja v izdelkih za zdravljenje aken. Izdelek, ki vsebuje denaturirani alkohol se hitreje posuši, pri čemer daje hladilni učinek in takoj razmasti kožo. Vendar pa lahko takojšnji učinki razmaščevanja izdelkov na osnovi alkohola dejansko spodbudijo žleze lojnice, da proizvedejo več olja, kar povzroči, da koža postane še bolj sijoča ​​in mastna kot prej. Prekomerna proizvodnja sebuma v kombinaciji z draženjem, ki ga lahko povzroči denaturirani alkohol, lahko vodi do povečanega nastanka aken.

V primeru dolgotrajne uporabe izdelkov za nego kože, ki vsebujejo visoke koncentracije denaturiranega alkohola, lahko pride do sušenja kože in draženja. Denaturirani alkohol lahko povzroči tudi erozijo površinskega sloja kože, kar vodi do oslabljene kožne bariere.

Denaturiran alkohol je pogost v izdelkih po britju, kjer potrebuje koža adstringenten učinek. Pogosto ga zasledimo tudi v sončnih kremah, saj je dobro topilo za UV filtre in omogoča njihovo porazdelitev po koži.

Izopropilni alkohol

Izopropilni alkohol ali 2-propanol je vnetljiva tekočina, ki jo dobivamo iz propilena. Je topilo, ki deluje kot sredstvo proti penjenju, adstrigent in sredstvo za zmanjševanje viskoznosti.

Sprej za razprševanje s koncentracijo izopropilnega alkohola 80,74% ni pokazal nobene možnosti za dermalno senzibilizacijo pri 9 človeških udeležencih. V eni izmed študij so dokazali, da izopropilni alkohol močno draži oči zajcev, v koncentraciji 70% raztopine v vodi.

Izopropilni alkohol, za katerega nekateri potrošniki menijo, da posuši kožo, se redko uporablja v kozmetiki.

Ne mečimo vseh v isti koš, niso vsi alkoholi slabi!

Torej, veliko izdelkov na trgu vsebuje oznako ‘‘brez alkoholov’’ potem pa pogledate na INCI seznam in vidite spojine, ki se končajo z imenom alkohol. Je to nateg? Je treba takoj vreči slabo luč na takšne izdelke? Ne. Niso vsi alkoholi slabi alkoholi. V kozmetiki se uporabljajo tudi mnogi maščobni alkoholi, kot so cetil alkohol, stearil alkohol, cetearil alkohol, miristil alkohol, behenil alkohol in lanolinski alkohol in še kakšen bi se našel.

To so dolgoverižni alifatski alkoholi (po navadi med 12 in 18 ogljikovih atomov), ki se pogosto uporabljajo v losjonih in kremah. Služijo kot emolienti, mehčala, stabilizatorji emulzij, stabilizatorji pene in sredstva za uravnavanje viskoznosti.

Cetilni alkohol se uporablja predvsem kot mehčalo za preprečevanje sušenja in razpokanja kože zaradi njegove sposobnosti vezave vode.

Kakšno pa je tvoje mnenje o alkoholih v kozmetiki?

Viri: Lachenmeier DW. Safety evaluation of topical applications of ethanol on the skin and inside the oral cavity. J Occup Med Toxicol., Final Report of the Safety Assessment of Alcohol Denat.,
Final Report on the Safety Assessment of Cetearyl Alcohol , Cetyl Alcohol , lsostearyl Alcohol , Myristyl Alcohol , and Behenyl Alcohol, FDA

Tokrat nadaljujemo z drugo epizodo konzervansov, ki so v proizvodnji kozmetičnih izdelkov nadomestili parabene (nadomestki parabenov). V prejšnji objavi smo obdelali skupine alkoholov, organskih živosrebrovih spojin, kvarternih amonijevih soli, bisgvanidinov in izotiazolinov.

Kljub vsej drami, ki se odvija okoli parabenov se moramo zavedati, da je njihova uporaba v kozmetiki še vedno v porastu. V porastu pa so tudi fenoksietanol, iodopropinil butilkarbamat in izotiazolinoni. Med konzervanse, katerih uporaba se opušča, pa sodita predvsem triklosan in imidazolidinil sečnina. Torej, preverimo še nekaj dejstev o konzervansih, ki jih prejšnjič nisva našteli.

IODOPROPINIL BUTILKARBAMAT

V izdelkih, ki se sperejo je maksimalna dovoljena koncentracija 0,02%. V izdelkih, ki se ne sperejo 0,01%, v dezodorantih pa 0,0075%. Ni primeren za uporabo za otroke mlajše od 3 let. Ni primeren za uporabo v izdelkih za ustnice, ni za uporabo v izdelkih za telo, ki se ne sperejo.

IMIDAZOLIDINIL SEČNINA

Imidazolidinil sečnina sodi pod konzervanse, ki sproščajo formaldehid.  Največja dovoljena koncentracija v kozmetičnih izdelkih je 0,6%. Obstaja nekaj primerov kontaktnega dermatitisa, verjetno prav zaradi formaldehida.

TRIKLOSAN

Triklosan se uporablja kot konzervans in kot protimikrobno sredstvo v deodorantih (preprečuje neprijeten vonj). Moti sintezo maščobnih kislin. V kozmetiki se lahko uporablja do 0,3%, v ustnih vodah le do 0,15%. Povzroča alergijski kontaktni dermatitis, naj bi bil celo hormonski motilec. Poleg vsega pa je problem za okolje, saj se bioakumulira (nalaganje v organizmih ali v delu organizma) in je zato ekotoksičen.

Mnenje SCCS je, da je 0,15% vsebnost triklosana iz toksikološkega pogleda varna, medtem ko tega za 0,3% ne morejo zagotovo reči. Problem je tudi, da to ni zadosten konzervans. Kaj misliva s tem? Potrebujemo še en dodaten konzervans, da bo izdelek dobro konzerviran in mogoče njegova uporaba po tem takem sploh ni opravičljiva.

SULFITI

V kozmetiki so sulfiti uporabni predvsem kot antioksidanti in protimikrobna sredstva. V kozmetičnem izdelku je njihova najvišja dovoljena koncentracija 0,2%. Natrijev sulfit je eden izmed konzervansov, ki sodi v skupino sulfitov in je relativno netoksičen. Lahko se ga uporablja v prehranskih dopolnilih in ima status GRAS (generally recognized as safe). Medtem je večina ostalih sulfitov nezaželena za uporabo v zdravilih.

KISLINE IN NJIHOVE SOLI

To je preveč splošno, dajmo se opredeliti katere kisline so nadomestki parabenov. Pod kisline, ki imajo protimikrobno delovanje štejemo benzojsko kislino in njene soli, sorbinsko kislino in njene soli, propanojsko kislino in njene soli in salicilno kislino.  Vse navedene kisline in njihove soli, razen salicilne, imajo status GRAS in so varne tudi za uporabo v prehranskih dopolnilih. Ravno iz tega razloga navajava tudi njihove E oznake v izdelkih, da jih boste lahko prepoznali tudi v hrani in prehranskih dopolnilih.

Benzojska kislina in natrijev, kalijev ter kalcijev benzoat (E210-213) so učinkoviti proti glivam in kvasovkam. Peroralna aplikacija benzojske kisline lahko povzroča iritacijo gastrointestinalnega trakta, medtem ko dermalna aplikacija lahko povzroča blago iritacijo kože in oči. Lahko sproža alergijske reakcije (anafilaktična reakcija, urtikarije).

Sorbinska kislina in natrijev, kalijev in kalcijev sorbat (E200-203) so splošno sprejete kot netoksične, saj so naravne spojine (prisotne v npr. jerebiki). V kozmetičnih izdelkih je maksimalna dovoljena koncentracija 0,6%. Običajno se uporablja v kombinaciji z zgoraj navedeno benzojsko kislino, kar je tudi vzrok za alergične reakcije. Sicer pa lahko tudi sorbinska kislina povzroča draženje kože in preobčutljivostne reakcije.

Propanojska kislina deluje antioksidativno, protimikrobno in je sredstvo za uravnavanje kislosti. Je relativno netoksična in ne povzroča draženja v koncentracijah do 2%. V čisti obliki je korozivna in povzroča opekline na koži in očeh, povzroča poškodbe pri zaužitju in inhalaciji.

Salicilna kislina ni primerna za uporabo pri otrocih mlajših od 3 let. V kozmetičnih izdelkih je njena dovoljena koncentracija 0,5%. V izdelkih za lase, ki se sperejo je dovoljena do koncentracije 1%, v izdelkih za obraz, ki se izperejo pa do 2%.

Processed with VSCO with preset

FENOL

Fenol je antiseptik, dezinficiens in protimikrobno sredstvo. Kot protimikrobno sredstvo je dovoljen v parenteralnih pripravkih in kozmetiki. V kozmetiki je dovoljen v koncentracijah od 0,1% do 0,5% in v tako nizkih koncentracijah ne povzroča neželenih učinkov. Pri peroralni aplikaciji je pa koroziven in izkazuje toksične učinke na centralno živčni sistem.

Ko sedaj pregledamo celoten seznam konzervansov, ki so nadomestili paraben in njih same ugotovimo, da parabeni izkazujejo manj toksičnih učinkov na kožo. Namreč študije so pokazale, da ne izkazuje mutagenih, kancerogenih in teratogenih učinkov (razen propil in butil paraben, katerih uporaba je močno omejena). Redko povzročajo reakcije preobčutljivosti in niso fototoksični. Novejši konzervansi oziroma nadomestki parabenov izkazujejo korozivne učinke (to pomeni, da razjedajo kožo in oči) in v večini dražijo kožo ter sluznice. Veliko bolj smo izpostavljeni parabenom v hrani in prehranskih dopolnilih kot v kozmetičnih izdelkih.

Parabeni so strah in trepet in namesto, da bi naredili dodatne študije glede varnosti smo jih raje zamenjali za nove konzervanse. In to je pač rešitev vseh problemov, ne? No, ni ravno tako enostavno, žal.

Konzervansi, ki želijo tako ali drugače ˝izpodriniti˝ parabene sploh niso tako nedolžni kot izgledajo na prvi pogled. Problem je tudi, da so novejši in ne obstaja veliko študij, ki jih potrjujejo za sprejemljive. V trenutku, ko so se pojavile študije o škodljivosti parabenov je večina kozmetičnih gigantov zagnala paniko in začeli so uvajati spojine, ki bi nadomestile parabene. Ampak kaj so s tem naredili? Več slabega kot dobrega! Zakaj? Bova razložili.

P.S. če ste trenutno izgubljeni o kakšni škodljivosti parabenov govoriva, preberite najprej ”Kaj je skupno parabenom in borovnicam?”.

Najprej naj navedeva nekaj milenijcev. Ste že slišali za formaldehid? Ja, tisto, kar povzroča veliko alergij in se uporablja večinoma v izdelkih za utrjevanje nohtov (do 5%). No, formaldehid je eden izmed metabolitov, v katerega se pretvori eden izmed milenijcev. Ste še vedno tako zelo navdušeni nad novimi konzervansi? Midve nisva.

Še ena manjša razlaga, obstaja SCCS – Scientific Committee on Consumer Safety, ki podaja ocene, naredi teste za tiste spojine, ki so se izkazale za malo bolj problematične. Zakaj nam to pride prav? Da lahko ocenimo, ali je neka spojina varna za uporabo ali ni. So nekakšen filter za snovi, ki so sprejemljive in za tiste, ki niso. Na primer, neka snov povzroča alergije pri koncentraciji 0,1%. Strokovnjaki bodo tako dolgo zmanjševali koncentracijo in testirali to snov, dokler ne pridejo do koncentracije, ki ne bo povzročala alergij.

Ker ni novih študij o ”milenijskih” konzervansih, sva si pomagali z mnenji SCCS, da lažje razloživa stvari.

In še nekaj, saj vemo, zakaj sploh rabimo konzervanse? Za boljše razumevanje predhodno priporočava branje ”Brez konzervansov, prosim”.

Zdaj pa že končno preidimo k stvari. Kateri konzervansi sploh spadajo pod to skupino?

ALKOHOLI

Verjetno vsem najbolj poznan novodobni konzervans, ki se nahaja v skoraj vsakem drugem izdelku je 2-fenoksietanol. Alkoholi imajo v kozmetičnih izdelkih več funkcij in sicer delujejo kot konzervansi, topila in sotopila. Pod alkohole prištevamo še naslednje konzervanse: propilen glikol, butilen glikol, bronopol, benzilalkohol (huda toksičnost pri dojenčkih) in druge. Zelo pogosto uporabljan propilen glikol, v primerjavi z ostalimi glikoli izkazuje relativni nizko toksičnost. Njegova uporaba se ne priporoča pri otrocih in nosečnicah zaradi podaljšane razpolovne dobe (koliko časa spojina potrebuje, da v telesu razpade in se izloči). Medtem, ko slaven fenoksietanol lahko povzroča blago iritacijo na koži in očeh. Povzroča lokalno anestetično delovanje na jeziku. Dolgoročna izpostavljenost lahko ima toksične učinke na centralno živčni sistem, podobno kot pri drugih topilih.

ORGANSKE ŽIVOSREBROVE SPOJINE

V kozmetičnih izdelkih se v zadnjem času vse pogosteje pojavljajo živosrebrove spojine, kot so tiomersal, živosrebrove soli in še bi lahko naštevali. Fenil živosrebrove soli in tiomersal se uporabljajo kot protimikrobna sredstva, predvsem v kozmetičnih izdelkih za okrog oči. Zadnje čase vedno več raziskav kaže na toksičnost živosrebrovih spojin. Te povzročajo draženje in reakcije preobčutljivosti. Tudi metaboliti, v katere se pretvorijo, povzročajo alergije.

Tiomersal so že prepovedali v cepivih za otroke. Torej povzroča reakcije, a nevrotoksičnost (strupenost za možgane) ni tako problematična v nizkih koncentracijah. Dovoljeni so koncentracijah maksimalno 0,007%.

S tiomersalom so povezovali celo avtizem, a pri študijah ni bilo opaziti vedenjskih sprememb, niti kakšnih drugih sprememb, tako da ta povezava ne drži.

Fotografija: Nel Čater

KVARTERNE AMONIJEVE SOLI

So protimikrobne snovi, ki se v kozmetiki in farmacevtskih izdelkih uporabljajo do koncentracije 0,15%. V kozmetičnih izdelkih imajo poleg protimikrobne še druge vloge in sicer delujejo antistatično in zmanjšujejo medfazno napetost (olajša mešanje npr. olja in vode, ki se sama po sebi ne mešata).

Študije poročajo o precej hudih neželenih učinkih. Nujno je potrebno preprečiti stik z očmi!

Cetilpiridinijev klorid, ki se uporablja v ustnih vodah, je škodljiv, če se ga zaužije. In verjetno se vam je že zgodilo kdaj, da ste po nesreči ali ne, pogoltnili malo usne vodice, češ, da boste imeli dlje časa svež zadah. No, ne priporočava vam ravno tega podviga. Povzroča tudi iritacijo kože in respiratornega (dihalni) sistema.

Benzalkonijev klorid je dovoljen v koncentraciji do 0,1%, smrtni odmerek (peroralno – skozi usta) je 1-3g, kar je res zelo zelo malo. Ima enako vlogo kot cetilpiridinijev klorid.

BISGVANIDINI – klorheksidin

Klorheksidin je konzervans, ki se uporablja v farmacevtskih oblikah kot protimikrobno sredstvo (očesne kapljice, tekočine za leče), v kozmetiki pa v antiseptičnih kremah in izdelkih za ustno nego v koncentraciji 0,3%. Ne povzroča sistemskih učinkov. Povzroča pa preobčutljivostne reakcije in celo anafilaktični šok.

METILIZOTIAZOLINONI

Kaj pa je to za en zmazek? Ja, to je še eden konzervans, katerega koncentracijo je SCCS najprej omejil na 0,01%. Zakaj? Ker je povzročal preveč preobčutljivostnih reakcij. Postaja vedno bolj problematičen v Evropi. Nahaja se v robčkih za čiščenje pleničnega predela. Plenični predeli so sploh problem, saj je koža tam zelo občutljiva in snovi tudi zlahka prehajajo kožo.

Fotografija: Nel Čater

Najnovejši sklepi (2014) pa poročajo, da ni koncentracije, ki bi bila varna za kozmetične izdelke, ki se ne spirajo, vključno z robčki. Torej, da ne bi povzročala kontaktne alergije. Za izdelke, ki pa se sperejo s kože, pa je varna koncentracija komaj 0,0015%. To je koncentracija, ki je dovoljena v izdelku, da zagotovo ne povzroča kontaktnih alergij.

To je samo nekaj novodobnih konzervansov, sledi še drugi del objave v katerem bova razložili še ostale. Če potegnemo črto ugotovimo, da parabeni le niso tako grozni, kot so sprva zagnali vik in krik. Zavedati se moramo, da so te spojine relativno nove in da se vseh njihovih učinkov na telo ne zavedamo, zato jih je potrebno uporabljati s pametjo.

Da še enkrat ponovimo od zadnjič. Kaj je kožna bariera? Kožna bariera je v bistvu kisel hidro-lipidni zaščitni plašč na naši povrhnjici. Le tega po navadi porušimo s čistili kot so odstranjevalci ličil, odstranjevalci sebuma, itd. Normalen pH kože pa nazaj vzpostavimo s toniki in posledično se tudi kožna bariera popravi (do neke mere). Odvisno od tega, kako zelo smo jo poškodovali.

Kožno bariero predstavlja rožena plast (vrhnja plast epidermisa). Barierna funkcija rožene plasti je odvisna od kislinsko-lipidnega plašča, sestave rožene plasti, urejenosti in sestave malte (epidermalni lipidi) in ustrezne hidratiranosti kože. Ja, pri kozmetologiji je vse malo zakomplicirano, ker ne smemo uporabljati sestavin, ki prehajajo v naš sistemski obtok. Ne smemo zaužiti snovi, ne smemo aplicirati snovi preko injekcij, ampak si vseeno želimo, da krema do neke točke prodre v notranjost kože in tam opravi svoje delo.

Fotografija: Nel Čater

Zakaj si sploh želimo, da kaj prodre v kožo?

Po navadi si želimo, da v kožo prodrejo izdelki, ki vsebujejo kozmetično aktivno sestavino. Te dostavljamo s pomočjo kozmecevtikov (to je križanec med farmacevtskimi in kozmetičnimi oblikami). V tem primeru želimo vplivati na točno določeno mesto. Ampak v teh primerih je linija zelo tanka, saj ne sme priti do zdravilnega učinka, ker, če pride do učinka, potem to ni več kozmetični izdelek, ampak zdravilo.

Kaj vpliva na prehod snovi v kožo?

Pri kozmetično aktivnih sestavinah je pomembno, da niso prevelike molekule, saj le če so majhne prodrejo v kožo in se izrazijo v zmerni koncentraciji. Če je koncentracija aktivne sestavine v izdelku premajhna, potem zagotovo ne bo prišla do željenega mesta. Velikokrat dodajamo pospeševalce penetracije v vehikel (osnovna podlaga, kamor vgrajujemo kozmetično aktivne sestavine). Najbolj znani pospeševalci penetracije so recimo alkoholi, terpeni, maščobne kisline, površinsko aktivne snovi,… Seveda si želimo, da nimajo nekega dodatnega učinka, ampak, da služijo svojemu namenu. Te snovi so sposobne reverzibilno spremeniti lastnosti bariere v roženi plasti. Kaj to pomeni? Pomeni, da spremenijo bariero, penetrirajo v kožo in potem se bariera ponovno vrne v prvotno stanje.

Fotografija: Nel Čater

Obstajajo pa tudi sodobni dostavni sistemi, ki sva jih omenile že pri vitaminu C.

Ti temeljijo na uporabi takšnih nosilnih sistemov (vehiklov), ki zaradi svoje oblike prodrejo v kožo. Zagotovo ste že slišali za liposome in nanodelce. Poleg njih pa obstajajo še etosomi, niosomi, transferosomi in mikroemulzije. Zakaj toliko tega? Na nek način želimo kožo pretentati in vstaviti snovi, ki jih sama po sebi noče sprejeti, ker je tako naravnana. Ti sistemi pa so lahko podobni kožni sestavi in jih koža prepozna za svoje, lahko so tako majhni, da prodrejo brez problemov, ali pa vsebujejo pospeševalce penetracije in pordrejo zaradi tega. Načinov je ogromno.

Torej, porušili smo kožno bariero, kaj pa zdaj?

Tukaj pridejo na vrsto kozmetični izdelki. Pri negi obraza, kožno bariero najlažje vzpostavimo nazaj s tonikom in primerno kremo. Če pa je porušena bariera po telesu pa uporabimo mleko za telo.

Fotografija: Nel Čater, Neja Stojnić

To je preveč splošno. Na kaj moramo biti pozorni pri kupovanju kozmetičnih izdelkov?

Pri porušeni barieri lahko imamo premajhno vsebnost vode. To lahko uredimo z izbiro izdelkov za vlaženje kot so urea, alantoin, glicerol, hialuronska kislina,… (več o tem v objavi glicerol ni glicerin). Moramo pa poskrbeti tudi za našo ˝malto˝. Zato posegamo po izdelkih, ki vsebujejo ceramide, holesterol, trigliceride (kakavovo maslo, rastlinska olja) ali pa posamezne maščobne kisline (linolna, linolenska, oleinska,…). Z njimi nadomestimo izgubljene epidermalne lipide in s tem pripomoremo k ponovni vzpostavitvi kožne bariere. Lahko pa si naredite oljno kopel, ki tudi pomaga pri vzpostavitvi kožne bariere, poleg tega pa se še sprostite.

Torej kozmetični izdelki lahko do neke mere pomagajo pri vzpostavljanju in obnavljanju kožne bariere. Novih kozmetičnih izdelkov in aktivnih sestavin je na trgu vse več, vendar vseeno je njihovo prehajanje v kožo omejeno. Zato čuvajte svojo kožo, saj je edini prostor v katerem moramo biti celo življenje.

Čas za malo bolj resno temo! V današnji objavi bova govorili o zloglasnih konzervansih. Glede njih je bilo in še bo veliko polemik. Konzervansi so dandanes že v skoraj vseh izdelkih, ki jih uporabljamo, pa tudi tistih, ki jih zaužijemo. Včasih so za konzerviranje uporabljali sol, ja, danes pa smo že malo bolj napredni.

Read more