Od nekdaj sem oboževala sončna očala. Včasih zgolj, ker so dober modni dodatek, danes pa jih cenim predvsem zato, ker mojim očem in koži okrog oči nudijo dodatno UV zaščito.


Ponovitev o UV sevanju


Spet smo pri UV sevanju, pa v primeru, da smo že pozabili ali ste tukaj na novo ponovimo osnove.

Ultravijolično (UV) sevanje je del elektromagnetnega valovanja svetlobe. UV sevanje lahko poškoduje kožo in očesne strukture, vpliva pa tudi na imunski sistem. Ozaveščenost o poškodbah, ki jih lahko povzroči UV sevanje se je v zadnjem desetletju znatno povečalo. Ljudi se vse pogosteje opozarja na pomembnost zaščitnih ukrepov pred UV sevanjem, kot so:

  • Redna aplikacija sončne kreme
  • Redno nošenje sončnih očal
  • Redno nošenje pokrival
  • Izogibanje soncu med 11 in 17. uro

Ultravijolično sevanje lahko izkazuje akutne in kronične učinke na človeško kožo. Akuten odziv človeške kože na UVB sevanje se na koži pokaže kot eritem (rdečica), oteklina, bolečina. Zapoznele reakcije na UVB svetlobo pa se lahko pokažejo v obliki hiperpigmentacije ali zadebelitve kožnega epitelija. Ampak UV sevanje nima samo akutnih učinkov, temveč tudi kronične. Za te učinke so krivi predvsem UVA žarki, ki so prav tako del ultravijoličnega spektra svetlobe. UVA žarki povzročajo fotostaranje. Ta izraz se uporablja za opis kliničnih, histoloških in funkcionalnih sprememb na kronično izpostavljenih predelih kože, vključno s periorbitalno kožo (kožo okrog oči).


Koliko damo na zaščito oči?


Oko je struktura, ki je prav tako izredno občutljiva na UV sevanje. Čeprav je vsako leto več dokazov za škodljive učinke UV sevanja na oči, žal še danes ni splošno sprejete definicije zaščitnega faktorja za oči (tako, kot je na primer za kožo SPF – sun protection factor).

Absorpcija UV žarkov v očesu je odvisna od starosti osebe in prejete valovne dolžine (UVB 280–315 nm ali UVA 315–400 nm). Pred starostjo 8–10 let lahko 2–5% UV sevanja, ki ga prejmejo oči, doseže mrežnico. Pri starejših od 25 let pa le 1–2%. Ker večino prejetih odmerkov UV sevanja predstavljajo valovne dolžine pod 300 nm (skoraj vsi UVB), le te blokirajo roženica in periorbitalna območja kože. Torej roženica in koža okrog oči prejmeta največjo količino UV sevanja.


Koža okrog oči je najbolj izpostavljena UV sevanju


Periorbitalna regija je v primerjavi s celotno površino obraza izredno majhna. Vendar se 5–10% vseh nemelanomskih kožnih rakov pojavi prav na vekah. Glede na avstralsko bazo podatkov se tumorji vek večinoma pojavljajo na spodnji veki v približno 50% primerov (ploščatocelični karcinom, 68%; karcinom bazalnih celic, 54%). Ker je nemelanomski kožni rak izredno pogost, je zaščita področja oči ključnega pomena. Uporaba kreme za sončenje na področju oči je večinoma slabo tolerirana. Sončne kreme niso prilagojene nanašanju okrog oči, saj v primeru, da zaidejo v oči lahko povzročajo motnje vida in draženje.

Očesne bolezni, vključno s katarakto, malignimi melanomi na vekah, degeneracijo rumene pege, sproži izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju in vidni modri svetlobi. Dokazi kažejo na močno povezavo med izpostavljenostjo UV sevanju in kožnimi in očesnimi boleznimi.


Sončna očala niso le modni dodatek, pač pa pomemben del zaščite


Sončna očala in prozorne leče učinkovito zmanjšajo prepustnost UV sevanja. Obstajajo edinstvene zahteve za zaščito očesnih tkiv, saj je delovanje oči odvisno od neposredne izpostavljenosti svetlobi. UV obremenitev očesa se razlikuje od UV obremenitve kože.

Oči so najbolj izpostavljene UV sevanju, saj jih lahko visoki odmerki UV sevanja lahko dosežejo tudi, če nosite sončna očala. Sončno sevanje doseže oči od zgoraj zaradi neposrednega sevanja, ki zaobide sončna očala, od spodaj z odbitim sevanjem od tal in iz vseh drugih smeri zaradi difuznega sevanja zaradi sipanja oblakov in delcev. Kvalitetna sončna očala s certifikati zaščite pred UV svetlobo so zato izredno pomembna!


Moja izkušnja z optiko Dellaspina


Sama sem navajena nositi sončna očala kadarkoli je vsaj malo sončen dan. Seveda pa je prej, ker prej nisem imela sončnih očal z dioptrijo, to pomenilo, da sem večino časa svoje oči naprezala. Najbolj je postalo moteče pri vožnji ob sončnih dneh, ko vem, da sem nujno potrebovala dioptrijska očala, a hkrati zaradi sonca nisem nič videla. Sončna očala z dioptrijskimi stekli so v običajni optiki zasoljeno draga. Za korekcijska stekla v sončnih očalih ne moreš vnovčiti subvencije, ki ti jo nameni država za delno kritje stroška korekcijskih stekel.

Že nekaj časa nazaj sem naletela na optiko Dellaspina. Dellaspina je optika, ki deluje brez posrednikov. Tako lahko nudi ugodnejše cene za dioptrijska in sončna korekcijska očala kot druge optike. V optiki Dellaspina sami oblikujejo okvirje in delajo neposredno z enim izmed največjih proizvajalcev dioptrijskih leč na svetu. Ker v verigi ni vmesnih členov, lahko ponudijo očala za bistveno nižjo ceno.

Pri Dellaspini so mi pred samo izdelavo očal naredili pregled oči in ponovno izmerili dioptrijo. V njihovi optiki v Ljubljani sem sprobala številna sončna očala, a najbolj sem se navdušila nad sončnimi očali na spodnji sliki, ki so šla z menoj domov. Prijazna gospa, ki dela v optiki je zame naročila sončna očala z izmerjeno dioptrijo. Ko so bila izdelana, so me obvestili, da jih lahko prevzamem. Odločila sem se za očala srednje velikosti in pa zaobljena, saj pokrijejo velik del področja okrog oči, kjer je koža izredno tanka in občutljiva na UV sevanje.

Sončna očala, ki sem si jih izbrala v optiki Dellaspina.


Ali Dellaspinina očala nudijo zaščito pred UV sevanjem?


Vsa Dellaspinina očala imajo na notranji strani antirefleksni sloj, ki preprečuje, da bi se svetloba odbijala nazaj v oko, ko ste soncu izpostavljeni tako, da vam le to sveti za hrbtom. Verjetno najbolj pomemben podatek glede njihovih sončnih očal je ta, da vsa njihova korekcijska in sončna očala ustrezajo ISO 8980-3:2013 standardu glede UV zaščite. Njihova očala imajo tudi UV400 zaščito, kar vam pove, da vas ta očala ščitijo pred celotnim spektrom UV sevanja in delom svetlobe v vidnem spektru.

Kompletna očala, leče in okvir skupaj, za nižje dioptrije do +/- 4,50 (seštevek sfere in cilindrov) stanejo 99 €, za večje dioptrije pa 149 €. Doplačilo za običajne sončne leče z dioptrijo je 30 €, za polarizirane pa 50 €. Kompletna sončna dioptrijska očala stanejo 129 € in 199 €, odvisno od dioptrije in tipa leč.

Prednost Dellaspine je pa tudi, da lahko na njihovi spletni strani naročite 3 okvirje z željeno dioptrijo, ki vam jih pošljejo v test na dom brezplačno. Po enem tednu lahko vsa očala vrnete, lahko se odločite samo za en okvir ali pa kar vse tri. To možnost zaenkrat nudijo samo za korekcijska očala, medtem, ko se za sončna očala morate oglasiti v njihovi optiki na Kersnikovi ulici v Ljubljani.


Objava je nastala v sodelovanju z Optiko Dellaspina. Še enkrat se vam zahvaljujem za strokovnost, prijaznost in pa posredovane informacije, kar se tiče UV zaščite vaših leč.


Viri:

  • Behar-Cohen, Francine et al. “Ultraviolet damage to the eye revisited: eye-sun protection factor (E-SPF®), a new ultraviolet protection label for eyewear.” Clinical ophthalmology (Auckland, N.Z.) vol. 8 (2014): 87-104. doi:10.2147/OPTH.S46189
  • Backes, C et al. “Sun exposure to the eyes: predicted UV protection effectiveness of various sunglasses.” Journal of exposure science & environmental epidemiology vol. 29,6 (2019): 753-764. doi:10.1038/s41370-018-0087-0
  • Rifai, Katharina et al. “Efficiency of ocular UV protection by clear lenses.” Biomedical optics express vol. 9,4 1948-1963. 27 Mar. 2018, doi:10.1364/BOE.9.001948
  • van Kuijk, F J. “Effects of ultraviolet light on the eye: role of protective glasses.” Environmental health perspectives vol. 96 (1991): 177-84. doi:10.1289/ehp.9196177

Na področju UVA zaščite je označevanje le-te na sončnih kremah precej neenotno. Vsaka država ima namreč svoj način označevanja in testiranja zaščite pred UVA svetlobo. Neenotno označevanje vodi v zmedenost potrošnikov in posledično večjo možnost, da proizvajalci zavajajo potrošnike z nepravilnimi navedbami na svojih sončnih kremah. Kakšne so pravzaprav razlike med standardi testiranja in označevanja zaščite pred UVA svetlobo? Ali lahko dosežemo 100 % zaščito pred UVA žarki?

V kolikor vsaj malo spremljaš kozmetično sceno verjetno veš, da se blogerke na veliko borimo in konstanto poudarjamo, kako zelo pomembna je vsakodnevna zaščita pred soncem. Seveda ni nobeno presenečenje, da se naše težakanje pojača pred poletjem, saj želimo z našimi sporočili in kampanjami doseči čimveč ljudi in jih, če ne že prepričati, da se ne izpostavljajo soncu, vsaj prepričati, da se takrat zaščitijo s sončno kremo. Šele v zadnjih nekaj letih smo se pravzaprav začeli zavedati, kakšne učinke imajo lahko na kožo UVA žarki.

Odkar je uporaba krem za zaščito pred soncem v porastu, so dobile veliko zagovornikov, pa tudi veliko nasprotnikov. Nasprotniki sončnih krem namreč trdijo, da le-te blokirajo sintezo vitamina D, ki je nujen za naše zdravje. Obstajajo pa tudi ekstremni nasprotniki, ki trdijo, da je uporaba sončnih krem bolj škodljiva, kot nezaščiteno izpostavljanje soncu. Vendar ali je to, da sončne kreme blokirajo sintezo vitamina D sploh res?

Osnovne informacije o vitaminu D

Vitamin D v telesu deluje kot hormon in se sintetizira s pomočjo UV svetlobe. Vitamin D obstaja v dveh oblikah (D₂, D₃). Vitamin D₂ dobimo iz prehranskih rastlinskih virov in peroralnih dopolnil. Vitamin D₃ pridobivamo predvsem z izpostavljenostjo kože ultravijoličnemu B (UVB) sevanju na sončni svetlobi ter z uživanjem hrane, kot so mastne ribe. Vitamin D₂ in D₃ se v jetrih in ledvicah presnavljata v 1,25-dihidroksivitamin D ali kalcitriol, ki je biološko aktivna oblika. Kalcitriol ima pomembno vlogo pri uravnavanju presnove kalcija, fosfata za vzdrževanje presnovnih funkcij in za zdravje skeleta.

Kako lahko dobimo vitamin D?

Vitamin D najdemo tudi v gobah, olju pšeničnih kalčkov, jajčnem rumenjaku, jetrih ter ribjem olju. Vsebnost vitamina D v večini živil se giblje med 50 in 200 enotami na porcijo. Torej s hrano ni mogoče zaužiti zadostne količine vitamina D, zato se ta pri večini ljudi sintetizira po izpostavljenosti soncu. Na sintezo vitamina D, ki jo povzroča sonce, močno vplivajo sezona, čas dneva, zemljepisna širina, nadmorska višina, onesnaženost zraka, pigmentacija kože, uporaba krem ​​za zaščito pred soncem, prehajanje skozi steklo in plastiko ter starost.

Zanimivo dejstvo: Tudi če so starejši ljudje redno izpostavljeni sončni svetlobi, proizvedejo 75% manj vitamina D3 kot mladi.

Prenizek vnos vitamina D lahko pripelje do postmenopavzalne osteoporoze in zmanjšane gostote kosti. Prenizek vnos vitamina D pa povezujejo tudi s srčnimi in žilnimi boleznimi, depresijo, demenco in drugimi bolezenskimi stanji.

Kako se sintetizira vitamin D po izpostavljenosti soncu?

Vitamin D3 se v koži lahko proizvaja, ko smo izpostavljeni ultravijoličnemu sevanju B (UVB), zato je možno z izpostavljenostjo UVB žarkom zvišati znižane ravni vitamina D3. Med izpostavljenostjo sončni svetlobi sevanje z valovno dolžino 290–315 nm prodre v kožo. Večina tega UVB sevanja se absorbira v povrhnjici, zato se pri izpostavljenosti sončni svetlobi večina vitamina D3 proizvaja v koži, v živih celicah povrhnjice.

Šnelkurs (prevod za neštajerce: hitra ponovitev) o UV sevanju

Kot že vemo izpostavljanje UV sevanju ni varno. Namreč UV spekter delimo na UVC žarke, ki jih zadrži ozon, UVB žarke, ki povzročajo opekline, ter UVA žarke, ki povzročajo fotostaranje. Nepotrebno daljše izpostavljanje UV svetlobi brez zaščite lahko vodi do nastanka kožnega raka. Z razlogom so se razvile kreme za zaščito pred soncem in sicer, da nas zaščitijo pred škodljivimi učinki UV sevanja. Sončne kreme so zasnovane, da absorbirajo in delno odbijejo UVB sevanje.

Vse The Ordinary in NIOD izdelke lahko kupiš na spletni strani Beautyology.eu, kjer lahko uporabiš kodo za popust COSMEDOC10.

Če sončna krema blokira UVB žarke ali potem blokira sintezo vitamina D?

No, pa smo tam. Kjer se med seboj vdarijo znanstveniki različnih strok. Zadnjič sem od kolegice slišala, da ena dermatologinja trdi, da je zmanjšana sinteza vitamina D zaradi sončnih krem bolj škodljiva, kot nezaščiteno izpostavljanje soncu. Milo rečeno me je skoraj zadela kap, ampak gremo po vrsti. Sončna krema s faktorjem zaščite pred soncem (SPF) 30 absorbira približno 96 % UVB sevanja. Torej, če seštejemo 2+2, lokalna uporaba krem ​​za sončenje s SPF 30 zmanjša sposobnost kože, da proizvede vitamin D3 za enako količino, torej 96 %.

Načeloma smo izračunali, da lahko do naše kože s faktorjem SPF 30 dostopa le še 4 % UVB sevanja, kar je zelo majhna možnost za sintezo vitamina D, je tako? Ampak na tem mestu si postavi vprašanje, koliko sončne kreme zares naneseš na kožo. Za to, da dosežemo zaščito navedeno na embalaži – torej v našem primeru SPF 30 moramo nanesti 2mg/cm2 kože. Za celoten obraz to pomeni poln kazalec in sredinec kreme.

Kratek izračun, da podprem svoje trditve

Povprečna površina celotne kože pri odraslem človeku je 1,5-1,8 m2. Če torej moramo nanesti 2mg/cm2 je izračun sledeč.

Pridemo do rezultata 32 g na en nanos. Za ustrezno zaščito celotnega telesa bi torej morali porabiti 1/3 celotne 100 ml tube sončne kreme. Pri tem še seveda nismo upoštevali, da je sončno kremo potrebno ponovno nanesti vsaki 2 uri.

Bodimo realni, na telo nanašamo tako majhne količine sončne kreme, da je vprašanje, če imamo faktor zaščite SPF 5. Torej s SPF 5 smo približno 70 % zaščiteni pred UVB sevanjem. Morda se to sliši veliko, ampak tokrat lahko prehaja kar 30 % UVB sevanja do kože! Pa da sploh ne omenjamo delov telesa, ki jih po navadi sploh ne namažemo. Ali pa smo v senci in se ne namažemo, ker itak UVB žarki ne morejo priti do nas. Vsi ti deli, ki niso zaščiteni omogočajo 100 % prehajanje UVB sevanja in tako sintezo vitamina D, vendar tudi povečane možnosti za nastanek kožnega raka.

Zaščita pred UVA žarki je pomembna za vitamin D

V številnih študijah, kjer so raziskovali vpliv sončne kreme na sintezo vitamina D, so ugotovili da bo uporaba zaščite pred soncem verjetno imela minimalen vpliv na status vitamina D. Zaščita pred UVA žarki nima vpliva na sintezo vitamina D, čeprav je ena študija pokazala, da lahko UVA2 (315–340 nm) povzroči razgradnjo vitamina D, v tem primeru je zaščita pred UVA lahko koristna za proizvodnjo vitamina D.

Nadzorovane terenske študije z resnično izpostavljenostjo soncu so najboljši način za določitev učinka uporabe sončne kreme na sintezo vitamina D. Rezultati takšnih raziskav poročajo, da kljub uporabi kreme za sončenje ne pride do spremembe v koncentraciji serumskega 25 (OH) D3 vitamina.

V resnici večina raziskav, objavljenih do danes, ni pokazala povezave med uporabo zaščitnih krem ​​pred soncem in pomanjkanjem vitamina D, niti ob redni uporabi SPF> 15. Na splošno lahko drugi načini zaščite (npr. zadrževanje v senci, nošenje zaščitnih oblačil in dolgih rokavov) bolj vplivajo na status vitamina D kot uporaba sončnih krem.

UV sevanje je nevarnejše od sončnih krem

Vsakodnevna zaščita kože se priporoča za vse fototipe kože. To vključuje zadrževanje v senci, nošenje pokrival in oblačil, uporabo sončnih očal in uporabo širokospektralne zaščite s pomočjo sončne kreme. Te strategije bodo pomagale pri preprečevanju nastanka sončnih opeklin in kožnega raka.

Uporaba sončne kreme za vsakodnevno zaščito pred soncem ne ogroža sinteze sinteze kožnega vitamina D, tudi če se sončne kreme uporablja v predvidenih količinah (2mg/cm2). Povečanje UVA-PF v sončnih kremah pa celo izboljša proizvodnjo vitamina D3. V primeru zmanjšane ravni vitamina D je tega potrebno nadomeščati. Peroralno dopolnjevanje je enostavno in ne predstavlja pomembnih tveganj. Izračun tveganja in koristi kaže, da je za povečanje ravni vitamina D3 namesto sončenja boljše jemanje prehranskih dopolnil s tem vitaminom.

Nanodelci so ena izmed zadnjih groženj človeštvu. No, skoraj. V kozmetiki pa zagotovo ne. In tudi ne obstajajo od včeraj, nanodelci obstajajo že od nekdaj. Le znanost, ki se ukvarja z njimi – nanotehnologija, je novejša.

Kaj sploh so nanodelci?

Nanodelci so drobni skupki materiala, ki so manjši od 100nm. Nanometer pa vemo, da je 10⁻⁹, ne? Nanodelci so lahko različnega izvora: naravni (puščavski prah), nenamerno proizvedeni (izgorevanje biomase in fosilnih goriv,..), inženirski (sončne kreme, druga kozmetika in tekstil).

Fotografija: Neja Stojnič

Zakaj bi sploh uporabljali nanodelce?

Nanodelci izkazujejo nove lastnosti in funkcije že znanih materialov. Te lastnosti se bistveno razlikujejo od pripravkov iz istih sestavin, vendar večjega velikostnega reda. Ne samo v kozmetiki, vendar tudi v živilstvu, medicini in drugih vedah izkazujejo mnoge prednosti.

  • stabilizirajo in zaščitijo sestavine in s tem se podaljša rok uporabe (maščobne kisline v oljih, vitamini in antioksidanti)
  • vplivajo na topnost in hitrost raztapljanja spojin
  • boljše delovanje na koži
  • povečana učinkovitost in toleranca UV filtrov
  • dostavljanje kozmetično aktivnih sestavin v globje plasti kože

Ampak vsi govorijo, da so nanodelci slabi,..

No, sej vsak izum ima tudi slabe lastnosti. Nanodelci so lahko toksični. Toksičnost je lahko posledica škodljivega delovanja razpadnih produktov nanodelcev. Lahko pa so toksične že fizikalnih lastnosti nanodelca (velika površina, naboj), ne glede na kemizem spojin, ki nanodelce sestavljajo. Namreč, nanodelci zaradi svoje velikosti izkazujejo edinstvene fizikalno-kemijske lastnosti. So bolj kemijsko reaktivni, lahko izkazujejo tudi prekomerno biološko aktivnost.

Fotografija: Neja Stojnič
Povezava med nanodelci v okolju in neželenimi učinki

Z razvojem različnih tehnologij, se je v zadnjem času izpostavljenost nanodelcem zelo povečala. Strokovnjaki ugotavljajo, da se to vse pogosteje kaže v neželenih učinkih na zdravstveno stanje. Ugotovili so namreč povezavo med nanodelci v okolju in neželenimi učinki na dihalni trakt in kardiovaskularni sistem.

Posebne fizikalno-kemijske lastnosti nanomaterialov vodijo v nastanek reaktivnih kisikovih spojin v celicah. In to že vemo, da povzroči oksidativni stres. Celice se na tovrsten stres odzovejo z vnetnim odgovorom. Raziskave na glodalcih so pokazale, da imajo prazni nanodelci veliko večji provnetni (pospeševanje vnetja) učinek na enoto mase kot večji delci enakega kemizma.

Nanodelci se ob vdihovanju večinoma nalagajo v pljučih, lahko pa vstopajo tudi v sistemski obtok in možgane. Zato so prepovedani v aerosolih.

Pred padete v paniko, zaprete računalnik in greste v smeti zmetat vse kreme z nanodelci

Nanodelci pri vstopu skozi kožo ne izkazujejo tovrstnih učinkov. Epidermis zagotavlja učinkovito zaščito pred vplivi iz okolja. Nanodelci sicer lahko prehajajo kožo skozi celice ali skozi lasne mešičke in znojnice. Vendar ne prehajajo zdrave kože. Poškodovana koža je druga zgodba, v tem primeru lahko nanodelci prehajajo kožo, vendar v kolikšni meri, se še ne ve.

Zakaj so v mineralnih sončnih kremah UV filtri v nano velikostih?

Mineralni filtri v njihovi normalni velikosti (200-400nm za ZnO in 150-300 za TiO₂) se zelo slabo dispergirajo, zaradi česar je otežen nanos. Ker odbijajo in razpršijo svetlobo povzročajo neželeno belo plast na površini kože. Z nanotehnologijo lahko delce zmanjšamo na velikost pod 100nm, s čimer dosežemo lažjo aplikacijo in transparentost – izdelek se dobro razmaže.

The Ordinary Mineral UV filters SPF 30 z antioksidanti lahko kupite na Beautyology.eu (za popust vnesi kodo: COSMEDOC10)

Ali nanodelci prehajajo kožo – glavna tema strokovnjakov

Na področju prehajanja nanodelcev skozi kožo in učinkov, ki jih pri tem izkazujejo, se strokovnjaki veliko prepirajo. Nekateri v svojih študijah dokazujejo prehajanje delcev in toksične učinke na celice, drugi spet to ovržejo.

Veliko je pa odvisno tudi od vrste vehikla (podlaga), v katerega vključimo nanodelce. Raziskave so pokazale, da nanodelci v mineralnem olju niso penetrirali, medtem ko v O/V (olje v vodi – tak tip je večina krem) emulziji, so. Penetracija je bila višja na področju dlak, kar kaže na penetracijo skozi pore in lasne mešičke.

Manjši kot so delci, večja je možnost, da bodo prehajali kožo. Namreč razlika je med delcem velikim 2nm in 50nm. Kot sva že zgoraj razložili, bolj kot zmanjšujemo delce, bolj se spremenijo njihove lastnosti in večja je možnost za penetracijo.

Kako nas ščiti regulativa na področju kozmetičnih izdelkov?

Bova tako kot vedno, iskreni. Ne ravno. Zaenkrat še proizvajalci kozmetike niso dolžni navajati, kakšne velikosti so delci, ki jih vgrajujejo v izdelke. Primorani so napisati oznako ˝NANO˝ ob sestavini, katere delci so nanometrskih velikosti, vendar, ali to pomeni 20nm ali 100nm, ne ve nihče, razen oni.

Predstavljajo lahko tudi velik napredek v kozmetiki

Uporaba nanometrskih dostavnih sistemov je prihodnost. Do zdaj so se v kozmetične izdelke vgrajevale ”oh in ah” kozmetično aktivne sestavine, ki so jim proizvajalci pripisovali vse možne anti-age učinke. Vendar, če bo ta aktivna sestavina prišla do željenega mesta, pa jim je bila že španska vas. Kožo lahko prehajajo le snovi, ki imajo molekulsko maso manjšo od 500Da. In, če v izdelek vgradimo peptid, ki ima molekulsko maso 4000Da si lahko mislimo, da ne bo prišel na željeno mesto. Nano dostavni sistemi pa omogočajo, da se te aktivne sestavine zmanjša in se jih vgradi v sisteme, ki so sposobni prenesti sestavino na tarčno mesto. Ti dostavni sistemi so liposomi, dendrimeri, trdni lipidni nanodelci,…

Kakšno pa je vaše mnenje o nanodelcih v kozmetiki?

Osnove o UV žarkih, zaščiti pred UV žarki in vsakodnevno uporabo sončne kreme smo že obdelali. Sedaj pa je čas, da pogledamo v svet spojin, ki nas ščitijo pred UV žarki. In to so UV filtri.

Poznamo dva tipa UV filtrov

Organske ali kemične in anorganske ali fizikalne. Fizikalni filtri razpršijo in odbijajo UV žarke, medtem ko jih kemični filtri absorbirajo. Tako med nami, fizikalni filtri puščajo bel zaostanek (razen, če so nanometrskih velikosti), kemični pa so dokaj dobro mazljivi.

Sončne kreme so večinoma mešanica več različnih organskih in fizikalnih UV filtrov, ker s tem dosežemo širokospektralno zaščito (nas boljše zaščitijo pred soncem).

Ker je filtrov še več, kot sva jih v prejšnji objavi našteli, sva na Facebook skupini Ljubim kozmetiko prosili članice, da v anketi označijo, katere UV filtre vsebujejo njihove kreme za sončenje. Opisali bova 4 najbolj pogoste označene.

Fotografija: Tajka Selan

Organski UV filtri

Podatki iz študij navajajo, da so organski filtri prisotni v veliki večini sončnih krem, najbolj pogosto se v njih pojavlja etilheksil metoksicinamat in to kar v 80%. Kemični filtri se enostavno absorbirajo v kožo in dosežejo sistemski obtok, posledično se lahko nalagajo v različna tkiva, jetra in možgane.

Etilheksil metoksicinamat

Oktil metoksicinamat (OMC) je UVB filter znan kot 2-etilheksil-4-metoksicinamat. Kot spojina je dovoljen za uporabo v kozmetičnih izdelkih tako v Združenih državah kot v Evropi in sicer v koncentraciji 7,5-10 %. Veliko študij navaja OMC kot endokrini motilec, saj lahko vpliva na izločanje hormonov. 

Pri aplikaciji kreme z 10% koncentracijo tega UV filtra na celotno telo (40g), se je ta absorbiral skozi kožo, zaznali so ga tudi v krvi in v urinu. Če vzamemo najvišjo izmerjeno koncentracijo, znaša skupna koncentracija v 4,7l krvi le 0,002%.

Pozitivna stran tega filtra je, da ne draži kože in ne povzroča senzibilizacije.

Fotografija: Neja Stojnić

Etilheksil salicilat ali oktil salicilat

Je organski UVB filter, ki absorbira UV svetlobo. Dovoljen je za uporabo v kozmetičnih izdelkih v koncentracijah do 5%. Je filter z relativno dobrim varnostnim profilom. Lahko stabilizira druge fotolabilne (občutljive na svetlobo) UV filtre in jim tako poveča obstojnost. Frajer.

Ima zelo nizek toksični potencial. Ne povzroča draženja in senzibilizacije. Ni fototoksičen in ne povzroča foto-kontaktne alergije.

Anorganski UV filtri

Anorganski ali fizikalni filtri, ki se uporabljajo v sodobnih sončnih kremah vključujejo predvsem kovinske oksidne delce in sicer titanov dioksid ter cinkov oksid. Ta se pojavljata v koncentracijah 5-10% (maksimalna dovoljena koncentracija je 25%).

Kemični filtri so še vedno dominantni v izdelkih za zaščito pred soncem, vendar količina izdelkov s fizikalnimi filtri narašča. Eden izmed razlogov je ta, da imajo širši spekter zaščite – TiO₂ je zelo uspešen pri zaščiti kože pred UVB žarki, ZnO pa pri zaščiti pred UVA in UVB1 (zaščita pred UVB je bistveno šibkejša kot pred UVA) žarki. Uporaba obeh skupaj da širokospektralno zaščito. Druga pozitivna stran uporabe fizikalnih filtrov, je odsotnost draženja kože in omejena penetracija skozi kožo.

Fotografija: Tajka Selan

Cinkov oksid

Dermalna absorpcija je glaven način vstopa ZnO nanodelcev v stik s človekom. Večina študij je dokazala, da ZnO nanodelci ne penetrirajo v globje plasti kože. Penetracija delcev se poveča, ko je koža poškodovana (sonce, kožne bolezni ali fizične poškodbe).

Titanov dioksid

Titanov dioksid se pogosto uporablja kot bel pigment v barvah, plastiki in papirju, ter kot dodatek k hrani. Nanodelci TiO₂ pa se uporabljajo zaradi sposobnosti UV absorpcije v izdelkih za zaščito pred soncem. Za TiO₂ delce se sklepa, da imajo nizko toksičnost.

Nanodelci TiO₂ so dovoljeni v izdelkih za zaščito pred soncem v koncentracijah do 25%. Študije so dokazale, da titanov dioksid ne prehaja niti zdrave niti poškodovane kože in, da ga lahko najdemo samo na površini epidermisa. Na človeških keratinocitih je izkazoval nizko citotoksičnost, kar nakazuje na nizek toksični potencial na nivoju kože.

Izpostavljenost UV filtrom

Najbolj smo UV filtrom izpostavljeni dermalno. Priporočen nanos sončne kreme znaša 2mg/cm² kože, da bi dosegli zaščitni faktor, ki je napisan na embalaži. To pomeni, da bi porabili celotno 40g kremo, da bi zaščitili celotno telo. Pri tem maksimalna penetracija v kožo znaša 5% za nekatere organske UV filtre. Študije kažejo, da je količina nanešene sončne kreme bistveno nižja kot priporočena (manj kot polovica). Torej, če nanesemo SPF 50, bo dejanska zaščita komaj 25.

Fotografija: Neja Stojnić

UV filtri nudijo zaščito pred nastankom eritema, aktinične keratoze in karcinomom. Nekatere študije pa kažejo, da zavirajo sintezo vitamina D oziroma, da se obnašajo kot endokrini motilci. Vendar UV filtri v normalni uporabi, ne motijo sinteze vitamina D.

Kaj lahko iz vsega zapisanega zaključimo?

Uporaba UV filtrov je iz stališča varnosti vprašljiva. Mnoge študije nakazujejo povezavo med vse večjo uporabo kozmetičnih izdelkov s temi spojinami in pojavom hormonskih ter razvojnih motenj. Moramo se zavedati, da v študijah delajo z višjimi koncentracijami, kot so dovoljene. Mi pa z uporabo kozmetičnih izdelkov ne moremo priti v stik s tako visokimi koncentracijami. Vendar pa študij tudi ne moremo zanemariti. Do učinkov lahko pride v drugačnih pogojih ali pri občutljivi populaciji. Učinki izpostavitve UV filtrov v nizkih koncentracijah, daljši in vsakodnevni izpostavitvi, so zelo slabo poznani. Bistveno več študij bi bilo potrebnih, da bi realno lahko ocenili nevarnost uporabe teh izdelkov. Hkrati pa bi bilo potrebno delati na alternativnih UV filtrih, ki bodo manj toksični.

Zaščita pred soncem je bistvena za preprečevanje nastajanja kožnih bolezni in prehitrega staranja, zato je sončno kremo potrebno uporabljati v vseh letnih časih. Vendar pa so o pomembnosti zaščite pred UV žarki strokovnjaki začeli opozarjati šele pred nekaj leti.

Poznamo več tipov elektromagnetnega sevanja in eno izmed teh je tudi UV sevanje. Ultravijolično sevanje sestavljajo 3 valovne dolžine in sicer UVA žarki, ki oddajajo valovno dolžino 320-400nm in jih ozon ne absorbira, UVB žarki v valovni dolžini 290-320nm, ki jih delno absorbira ozon ter UVC žarki, ki jih ustavi ozon (kolikor ga je še ostalo).

UV sevanje ima nekatere koristne učinke kot so sinteza vitamina D, izkazuje tudi pozitivne učinke na zdravljenje dermatoloških sprememb (akne, psoriaza), bolezni kosti in sklepov ter otroških bolezni. Vendar je negativnih učinkov (vloga pri patogenezi kožnega raka, fotostaranju in fotoimunosupresiji) več kot pozitivnih.

  UVA UVB
Akutni učinki takojšnja pigmentacija, fotosenzibilizacija eritem, edem, potemnitev pigmenta, zadebelitev epidermisa, sinteza vitamina D
Kronični učinki fotostaranje, imunotoksičnost fotokarcinogeneza, imunotoksičnost
Fotografija: Tajka Selan

UVA žarki

UVA žarki predstavljajo največji delež sončnega sevanja. Spodbudijo nastajanje reaktivnih kisikovih spojin ali ROS o katerih sva se raztrobili že v objavah o vitaminu C in v objavi Po 25. letu se začnemo starati. UVA žarki povečajo število vnetnih celic in zmanjšajo aktivnost Langerhansovih celic, ki so prva linija obrambe našega imunskega sistema.

UVB žarki

UVB sevanje povzroča sončne opekline. Obsega kar 18% celotnega sončnega sevanja in je 50-100x močnejše od UVA sevanja. Naše DNA molekule zelo dobro absorbirajo UVB svetlobo, kar lahko vodi do mutacije in karcinogeneze. Neposredno lahko poškodujejo biomolekule (proteini, lipidi in DNA molekule).

Fotografija: Neli Stojnić

UV žarki ne počivajo!

Pred nekaj dnevi sva na Instagram story-ju naredili anketo, v kateri sva vas vprašali o vaših navadah uporabe sončnih krem.

57% vas uporablja sončno kremo samo na morju

56% vas rajši uporablja sončne kreme z zelo visokim zaščitnim faktorjem (50, 50+)

69% vas sončno kremo nanaša večkrat dnevno

22% se vas izogiba nanodelcev v sončnih kremah

Zaskrbljujoče je, da vas več kot polovica uporablja sončno kremo samo na morju. Res je, da je pozimi sonce bistveno šibkejše kot poleti, vendar to ne pomeni da UV žarkov ni. Pozimi, ko je sneg, je še večja možnost, da vas opeče, saj se UV žarki odbijajo od snega (bela barva odbija sončne žarke). Kljub temu, da so zunaj oblaki, kje piše, da UV žarki ne prehajajo oblakov? Spet ne v tolikšni meri, ampak prehajajo pa. Ste že kdaj slišali za kakšnega prijatelja/prijateljico, ki je šel malo v hribe, vreme je bilo oblačno, domov pa je prišel rdeč kot rak? Ker midve sva. Torej to pomeni, da UV žarki so.

Zakaj je potreben ponoven nanos?

Verjetno se marsikdo, ki je odgovoril, da kremo nanese samo enkrat sprašuje, kaj za vraga. Nanesete si kremo, okej. Pa se ne potite, se ne dotikate obraza? Posledično si s tem odstranjujete kremo. Prav tako UV filtri po določenem času na UV svetlobi razpadejo in nimajo več učinka zaščite.

Fotografija: Tajka Selan

Izdelki za zaščito pred soncem

Glavni namen sončnih krem je zaščita kože pred škodljivimi učinki UV sevanja. Ampak za dosego tega učinka je potrebno nekaj več kot le izbira pravega UV filtra v ustrezni koncentraciji, pomembna je tudi tehnološka oblika (formulacija) in ostale sestavine, ki lahko podprejo delovanje našega UV filtra ali pa ga razgradijo.

Na trgu je trenutno poplava izdelkov za zaščito pred soncem. Zaščitni faktorji so vse od 1-50+. Poznamo izdelke z nizko zaščito (SPF 6-10), srednjo zaščito (SPF 15, 20, 25), visoko zaščito (SPF 30, 50) in zelo visoko zaščito (50+). Po evropskih standardih mora UVA zaščita biti vsaj 1/3 deklariranega SPF.

V zadnjem času zasledimo oznako SPF na skoraj vseh izdelkih za obraz, naj bo to dekorativen ali negovalen. Predvsem popularno je, da se UV filtri dodajajo v prekrivne pudre, BB in CC kreme.

Fotografija: Tajka Selan

Ampak, kaj je problem pudra z SPF15?

Če niste ravno prispeli iz kamene dobe, sedaj verjetno že veste, da je za doseganje SPF vrednosti navedene na embalaži, potrebno nanesti 2mg/cm². Verjetno si sedaj ne znate čisto predstavljati, kakšna količina je to. Za obraz naj bi porabili poln kazalec in sredinec kreme. Ne bi dali roke v ogenj, ampak nekje sva zasledili, da bi 70kg moški za doseganje navedene SPF zaščite na embalaži moral porabiti skoraj celotno sončno kremo. Ali je to sploh izvedljivo? Zelo težko.

Zaradi napačne ali premajhne količine (po navadi 0,8mg/cm²) sončne kreme, je dejanski SPF na koži le 20 do 50% deklariranega na embalaži. Torej, enostavna matematika pri uporabi pudra z SPF15, ki ga po navadi nanesemo pumpico ali dve pokaže, da je na koncu dejanski SPF na koži verjetno komaj 3, če ne še manj.

SPF 30 vs. SPF 50

Mislim, da nas večina, ki so ali laično ali strokovno vsaj malo podučeni o zaščiti pred UV žarki pozna ta graf.

Ta graf nam pokaže, da z zaščitnim faktorjem 30 dosegamo približno 95% zaščito pred UVB žarki. Z zaščitnim faktorjem 50 pa približno 96,5% zaščito. Strokovnjaki se kregajo ali je ta 1,5% tako bistven. Namreč, moramo se zavedati, kako veliko količino UV filtrov moramo vgraditi v izdelek z SPF 50. Ta povečana količina pa je lahko neugodna za osebe s fotosenzibilnostnimi motnjami. Če jih nimate, je najboljše, da presodite sami. Imejte pa tudi v mislih to, da si verjetno nanesemo premajhno količino izdelka in je na koncu dejanska zaščita manjša.

Vrste UV filtrov

Trenutno sta v uporabi dva tipa UV filtrov in sicer fizikalni in kemični, ki minimizirajo prej naštete učinke izpostavitve UV sevanju.

Fizikalni ali anorganski filtri razpršijo in odbijajo UV žarke, medtem ko jih kemični ali organski filtri absorbirajo. Vedno več študij ocenjuje vlogo teh spojin v razvojnih in endokrinih nepravilnostih, te pa so bile dokazane v študijah na živalih in ljudeh.

Organske UV filtre, ki absorbirajo UV žarke, delimo na derivate PABA (PABA, etilheksildimetil PABA), derivate cimetne kisline (etilheksilmetoksicinamat, oktilmetoksicinamat), derivate salicilne kisline (homosalat), oktokrilen, derivate triazina (etilheksil triazon), derivate benzofenona (oksibenzon (BP-3), sulizobenzon) in derivate dibenzoilmetana.

Med fizikalne UV filtre, ki odbijejo in razpršijo UV žarke, štejemo cinkov oksid in titanov dioksid. Sončne kreme so večinoma mešanica več različnih organskih in fizikalnih UV filtrov, ker s tem dosežemo širokospektralno zaščito.