Telo redno ščitimo s pripravki za zaščito pred soncem, saj se današnja družba vedno bolj zaveda škodljivih učinkov UV sevanja. Edino območje na telesu, ki ga ne zaščitimo so lasje. Vendar UV sevanje lahko vpliva tudi na lastnosti ter videz las. Kaj se zgodi z lasmi, ko so nezaščiteni izpostavljeni soncu in s katerimi izdelki jih lahko zaščitimo?

Tako kot ostala tkiva so tudi lasje zgrajeni večinoma iz proteinov. Lasje so sestavljeni iz 85 % keratina, 1-3 % lipidov, kovinski ioni v sledovih (aluminij, krom, kalcij, magnezij), voda ter pigmenti. UV žarki izkazujejo visoko sposobnost razgradnje beljakovin, zato ni ravno presenečenje, da je poletje lahko težko obdobje za lase.

UV zaščita las je pomembna

Veliko ljudi se ne zaveda, da na njihove lase vpliva tudi UV-sevanje. V znanstveni literaturi poškodbe las zaradi UV sevanja povezujejo s suhostjo, povečanim lomljenjem in razcepljenimi konicami, nižjim sijajem in povečano hrapavostjo lasne površine. Vse te spremembe se ne pojavijo takoj ali vse na istem mestu.

UVB sevanje vpliva na lase približno 5 μm pod površino. Pri zdravih laseh je to predvsem zunanja plast ali povrhnjica. Pri laseh, ki so bili že močno poškodovani zaradi intenzivnega beljenja in toplotnih postopkov, je lahko zunanja plast odsotna. V tem primeru je UVB sevanju izpostavljena skorja lasu. UVA sevanje je manj intenzivno, vendar lahko globlje prodira, zato lahko prizadene celotno skorjo.

Vse izdelke The Ordinary in NIOD lahko kupite na spletni strani Beautyology.eu.

Lasje se do določene mere lahko zaščitijo sami

Melanin je pigment, ki je odgovoren za barvo kože in las ter njihovo zaščito pred škodljivimi učinki sončnih žarkov. Zanimivo dejstvo je, da črnce le redko opeče sonce, saj je njihov melanin bistveno bolj aktiven od našega in jih zato bolj zaščiti pred nastankom opeklin. Enako velja tudi pri laseh. Eumelanin, ki je prisoten pri posameznikih s temnejšimi odtenki las je bolj fotostabilen kot feomelanin, ki prevladuje pri rdečelascih in tistih s svetlejšimi lasmi. Zato so temnejši lasje bolj zaščiteni kot svetlejši lasje.

Melanin deluje tako, da onesposobi proste radikale, ki se tvorijo pri izpostavitvi UV sevanju. Tako prepreči, da bi prosti radikali vplivali na keratin – glavni protein v laseh. V tem procesu pride do poškodb na molekuli melanina, ki se posvetli. To je razlog, da imamo na morju bolj svetle lase, kot po navadi.

Zakaj lasje osivijo in zakaj več niso zaščiteni?

Lasje osivijo, ko se preneha tvorjenje pigmentov. Pigmente izločajo izvorne celice, ki začnejo odmirati. Izvorne celice v zgornji plasti kože se razvijejo v celice, ki proizvajajo melanin. Celice, ki proizvajajo melanin se imenujejo melanociti. Melanociti prenesejo pigment v rastoče lase, zaradi česar imajo lasje značilno barvo. Ko se staramo začnejo izvorne celice odmirati in se več ne razvijajo v melanocite, zato lasje osivijo.

Ko  lasje osivijo več ni celic, ki bi tvorile melanin. Torej, ko več ni melanina pomeni, da več nimamo molekule, ki bi naše lase ščitila pred škodljivimi učinki UV sevanja. Izpostavljanje soncu lahko na takšnih laseh naredi večjo škodo, saj so ti manj odporni. Skupina ljudi s takšnimi lasmi potrebuje najvišjo UV zaščito.

Na spletni strani Beautyology.eu lahko unovčite kodo za popust COSMEDOC10.

Na kakšen način lahko sonce vpliva na lastnosti las?

  • Tvorba reaktivnih kisikovih spojin (ROS)
  • Razbarvanje
  • Prekinitev ˝mostičkov˝
  • Spremembe kutikule
  • Nekatere aminokisline absorbirajo UV svetlobo in tvorijo proste radikale, ki prekinejo disulfidne vezi.
  • Pri temnejših laseh lahko melanin fotooksidira, pri svetlejših pa pride do uničenja nekaterih aminokislin zaradi česar pride do razbarvanja.
  • Keratini v laseh so med seboj povezani z disulfidnimi vezmi – mostički. Svetloba jih prekine, pri čemer se tvori cisteinska kislina, ki pa lase naredi manj odporne in manj elastične.
  • Melanin se nahaja v notranji plasti lasu, v zunanji plasti pa ne, zato ta ni zaščitena. Po tem takem je najbolj izpostavljena UV sevanju. ˝Strešniki˝, ki sestavljajo kutikulo so bolj odprti in izgubijo voljnost.

So rešitev za lase so izdelki z UV zaščito?

Za zaščito las uporabljamo razne izdelke, ki jim proizvajalci dodajajo UVA ter UVB filtre kot klasičnim sončnim kremam, ki jih uporabljamo za zaščito kože. Glavna težava teh izdelkov je, da jih ni mogoče enakomerno nanesti na celotno površino las, kar pomeni, da nekateri deli las niso zaščiteni. Drug izziv pa je ustvarjanje formulacije za zaščito las pred soncem, ki se bo oprijela lasne povrhnjice. Poleg tega je skoraj nemogoče nanesti enakomerno debelino sončne kreme na vse lase, brez da bi ti pri tem bili videti mastni.

Kako delujejo izdelki za zaščito las pred UV?

Nekateri šamponi za barvane lase vsebujejo UV filtre, saj bi naj s tem podaljšali obstojnost barve (preprečijo bledenje). Vendar pri šamponih se ponovno pojavi problem, saj je te izdelke potrebno v celoti sprati s površine las in s tem lahko speremo tudi nekatere UV filtre. Zaradi tega je sposobnost zaščite las omejena.

Boljši pristop UV zaščite las je uporaba balzamov, ki na površini lasu tvorijo film, ki ga ne speremo med 15-30 min. Posledično se lahko UV filtri boljše oprimejo las in nudijo bolj učinkovito zaščito.

Izdelki za oblikovanje las , ki se nanesejo po sušenju so verjetno najučinkovitejši pri zagotavljanju fotozaščite. Ti izdelki vključujejo balzame, ki se ne izpirajo, gele in spreje za lase.

Če balzame, ki se ne rabijo izpirati vmasirate v vlažno lasišče tik pred sušenjem delujejo tako kot zaščitno sredstvo pred toplotno škodo kot UV zaščita, saj ostanejo na laseh.

Najbolj učinkoviti izdelki, ki ščitijo pred UV sevanjem so barve za lase

Nepigmentirani lasje (beli, sivi) so bolj dovzetni za poškodbe s strani UV sevanja, kot pigmentirani lasje. To pomeni, da molekule barve za lase, ki so ujete v notranjosti lasu zagotavljajo določeno zaščito pred UV poškodbami. Barve za lase sicer poškodujejo lasno tkivo, vendar na tak način so lasje zaščiteni pred škodljivimi učinki UV sevanja. Pri barvanju pride do poškodb lasnih vlaken, vendar ko so lasje izpostavljeni daljšim obdobjem UV sevanja, antioksidativni učinek barve, ki se veže v notranjost las odtehta začetni škodljivi učinek barvanja. Barve za lase delujejo kot antioksidanti, ki preprečijo prekinjanje disulfidnih vezi v keratinu.

Kaj vsebujejo izdelki za UV zaščito las?

Najprej je potrebno poudariti, da regulativa na področju zaščite las ni tako stroga kot na področju zaščite kože. Za izdelke za lase ne moremo določiti točnega zaščitnega faktorja SPF. Obstaja pa faktor za zaščito las (HPF), osnovan na spremembi mehanskih lastnosti med zaščitenim in nezaščitenim lasom. Obstaja tudi radikalni faktor zaščite las (RHF), ki razlikuje izdelke glede na zmožnost preprečevanja tvorbe ROS zaradi UV sevanja.

Izdelki vsebujejo UV filtre, silikone, ki tvorijo film na laseh ter antioksidante. Poleg tega pa izdelki za zaščito las vsebujejo še vlažilce, emoliente, antistatike pa tudi snovi za termično zaščito las. Naravni ekstrakti, ki zaščitijo lase so oreh, bukev, aloe vera, zeleni čaj, kamilica, lotus ter olja kot sta monoi ter buriti.

Vsi The Ordinary izdelki so bili podarjeni v namen ustvarjanja te objave s strani Beautyology.eu.

Odkar je uporaba krem za zaščito pred soncem v porastu, so dobile veliko zagovornikov, pa tudi veliko nasprotnikov. Nasprotniki sončnih krem namreč trdijo, da le-te blokirajo sintezo vitamina D, ki je nujen za naše zdravje. Obstajajo pa tudi ekstremni nasprotniki, ki trdijo, da je uporaba sončnih krem bolj škodljiva, kot nezaščiteno izpostavljanje soncu. Vendar ali je to, da sončne kreme blokirajo sintezo vitamina D sploh res?

Osnovne informacije o vitaminu D

Vitamin D v telesu deluje kot hormon in se sintetizira s pomočjo UV svetlobe. Vitamin D obstaja v dveh oblikah (D₂, D₃). Vitamin D₂ dobimo iz prehranskih rastlinskih virov in peroralnih dopolnil. Vitamin D₃ pridobivamo predvsem z izpostavljenostjo kože ultravijoličnemu B (UVB) sevanju na sončni svetlobi ter z uživanjem hrane, kot so mastne ribe. Vitamin D₂ in D₃ se v jetrih in ledvicah presnavljata v 1,25-dihidroksivitamin D ali kalcitriol, ki je biološko aktivna oblika. Kalcitriol ima pomembno vlogo pri uravnavanju presnove kalcija, fosfata za vzdrževanje presnovnih funkcij in za zdravje skeleta.

Kako lahko dobimo vitamin D?

Vitamin D najdemo tudi v gobah, olju pšeničnih kalčkov, jajčnem rumenjaku, jetrih ter ribjem olju. Vsebnost vitamina D v večini živil se giblje med 50 in 200 enotami na porcijo. Torej s hrano ni mogoče zaužiti zadostne količine vitamina D, zato se ta pri večini ljudi sintetizira po izpostavljenosti soncu. Na sintezo vitamina D, ki jo povzroča sonce, močno vplivajo sezona, čas dneva, zemljepisna širina, nadmorska višina, onesnaženost zraka, pigmentacija kože, uporaba krem ​​za zaščito pred soncem, prehajanje skozi steklo in plastiko ter starost.

Zanimivo dejstvo: Tudi če so starejši ljudje redno izpostavljeni sončni svetlobi, proizvedejo 75% manj vitamina D3 kot mladi.

Prenizek vnos vitamina D lahko pripelje do postmenopavzalne osteoporoze in zmanjšane gostote kosti. Prenizek vnos vitamina D pa povezujejo tudi s srčnimi in žilnimi boleznimi, depresijo, demenco in drugimi bolezenskimi stanji.

Kako se sintetizira vitamin D po izpostavljenosti soncu?

Vitamin D3 se v koži lahko proizvaja, ko smo izpostavljeni ultravijoličnemu sevanju B (UVB), zato je možno z izpostavljenostjo UVB žarkom zvišati znižane ravni vitamina D3. Med izpostavljenostjo sončni svetlobi sevanje z valovno dolžino 290–315 nm prodre v kožo. Večina tega UVB sevanja se absorbira v povrhnjici, zato se pri izpostavljenosti sončni svetlobi večina vitamina D3 proizvaja v koži, v živih celicah povrhnjice.

Šnelkurs (prevod za neštajerce: hitra ponovitev) o UV sevanju

Kot že vemo izpostavljanje UV sevanju ni varno. Namreč UV spekter delimo na UVC žarke, ki jih zadrži ozon, UVB žarke, ki povzročajo opekline, ter UVA žarke, ki povzročajo fotostaranje. Nepotrebno daljše izpostavljanje UV svetlobi brez zaščite lahko vodi do nastanka kožnega raka. Z razlogom so se razvile kreme za zaščito pred soncem in sicer, da nas zaščitijo pred škodljivimi učinki UV sevanja. Sončne kreme so zasnovane, da absorbirajo in delno odbijejo UVB sevanje.

Vse The Ordinary in NIOD izdelke lahko kupiš na spletni strani Beautyology.eu, kjer lahko uporabiš kodo za popust COSMEDOC10.

Če sončna krema blokira UVB žarke ali potem blokira sintezo vitamina D?

No, pa smo tam. Kjer se med seboj vdarijo znanstveniki različnih strok. Zadnjič sem od kolegice slišala, da ena dermatologinja trdi, da je zmanjšana sinteza vitamina D zaradi sončnih krem bolj škodljiva, kot nezaščiteno izpostavljanje soncu. Milo rečeno me je skoraj zadela kap, ampak gremo po vrsti. Sončna krema s faktorjem zaščite pred soncem (SPF) 30 absorbira približno 96 % UVB sevanja. Torej, če seštejemo 2+2, lokalna uporaba krem ​​za sončenje s SPF 30 zmanjša sposobnost kože, da proizvede vitamin D3 za enako količino, torej 96 %.

Načeloma smo izračunali, da lahko do naše kože s faktorjem SPF 30 dostopa le še 4 % UVB sevanja, kar je zelo majhna možnost za sintezo vitamina D, je tako? Ampak na tem mestu si postavi vprašanje, koliko sončne kreme zares naneseš na kožo. Za to, da dosežemo zaščito navedeno na embalaži – torej v našem primeru SPF 30 moramo nanesti 2mg/cm2 kože. Za celoten obraz to pomeni poln kazalec in sredinec kreme.

Kratek izračun, da podprem svoje trditve

Povprečna površina celotne kože pri odraslem človeku je 1,5-1,8 m2. Če torej moramo nanesti 2mg/cm2 je izračun sledeč.

Pridemo do rezultata 32 g na en nanos. Za ustrezno zaščito celotnega telesa bi torej morali porabiti 1/3 celotne 100 ml tube sončne kreme. Pri tem še seveda nismo upoštevali, da je sončno kremo potrebno ponovno nanesti vsaki 2 uri.

Bodimo realni, na telo nanašamo tako majhne količine sončne kreme, da je vprašanje, če imamo faktor zaščite SPF 5. Torej s SPF 5 smo približno 70 % zaščiteni pred UVB sevanjem. Morda se to sliši veliko, ampak tokrat lahko prehaja kar 30 % UVB sevanja do kože! Pa da sploh ne omenjamo delov telesa, ki jih po navadi sploh ne namažemo. Ali pa smo v senci in se ne namažemo, ker itak UVB žarki ne morejo priti do nas. Vsi ti deli, ki niso zaščiteni omogočajo 100 % prehajanje UVB sevanja in tako sintezo vitamina D, vendar tudi povečane možnosti za nastanek kožnega raka.

Zaščita pred UVA žarki je pomembna za vitamin D

V številnih študijah, kjer so raziskovali vpliv sončne kreme na sintezo vitamina D, so ugotovili da bo uporaba zaščite pred soncem verjetno imela minimalen vpliv na status vitamina D. Zaščita pred UVA žarki nima vpliva na sintezo vitamina D, čeprav je ena študija pokazala, da lahko UVA2 (315–340 nm) povzroči razgradnjo vitamina D, v tem primeru je zaščita pred UVA lahko koristna za proizvodnjo vitamina D.

Nadzorovane terenske študije z resnično izpostavljenostjo soncu so najboljši način za določitev učinka uporabe sončne kreme na sintezo vitamina D. Rezultati takšnih raziskav poročajo, da kljub uporabi kreme za sončenje ne pride do spremembe v koncentraciji serumskega 25 (OH) D3 vitamina.

V resnici večina raziskav, objavljenih do danes, ni pokazala povezave med uporabo zaščitnih krem ​​pred soncem in pomanjkanjem vitamina D, niti ob redni uporabi SPF> 15. Na splošno lahko drugi načini zaščite (npr. zadrževanje v senci, nošenje zaščitnih oblačil in dolgih rokavov) bolj vplivajo na status vitamina D kot uporaba sončnih krem.

UV sevanje je nevarnejše od sončnih krem

Vsakodnevna zaščita kože se priporoča za vse fototipe kože. To vključuje zadrževanje v senci, nošenje pokrival in oblačil, uporabo sončnih očal in uporabo širokospektralne zaščite s pomočjo sončne kreme. Te strategije bodo pomagale pri preprečevanju nastanka sončnih opeklin in kožnega raka.

Uporaba sončne kreme za vsakodnevno zaščito pred soncem ne ogroža sinteze sinteze kožnega vitamina D, tudi če se sončne kreme uporablja v predvidenih količinah (2mg/cm2). Povečanje UVA-PF v sončnih kremah pa celo izboljša proizvodnjo vitamina D3. V primeru zmanjšane ravni vitamina D je tega potrebno nadomeščati. Peroralno dopolnjevanje je enostavno in ne predstavlja pomembnih tveganj. Izračun tveganja in koristi kaže, da je za povečanje ravni vitamina D3 namesto sončenja boljše jemanje prehranskih dopolnil s tem vitaminom.

Edini spekter svetlobe o katerem se veliko govori je spekter UV valovanja. Vendar v spektru svetlobe so tudi vidna svetloba ter IR sevanje. Kakšni so učinki vidne svetlobe na kožo in ali bi se tudi pred vidno svetlobo morali zaščititi?

Kaj je sploh vidna svetloba?

Vidna ali modra svetloba je elekromagnetno valovanje med 400 in 700 nm. Ta spekter elektromagnetnega valovanja je viden prostemu očesu, no, vsaj večini. Nekateri namreč niso sposobni videti celotnega spektra, nekateri pa vidijo še izven tega spektra.

Ko žarek vidne svetlobe doseže neko telo, se fotoni lahko odbijejo ali absorbirajo na površini telesa. Lahko pa prodrejo v telo in se absorbirajo ali razpršijo po komponentah. Zadnja možnost pa je, da neprekinjeno nadaljujejo njihovo pot.

Zakaj je nebo bolj modro ob dnevih brez oblačka, ob sončnem zahodu pa rumeno oziroma rdeče?

Nebo je modro, ker so modri fotoni ob jasnih dnevih bolj učinkovito razpršeni z molekulami zraka in so preusmerjeni v naše oči. Ob sončnem zahodu pa vidimo nebo rdeče, saj so modri fotoni razpršeni stran od nas, na zemljini podlagi pa ostanejo le rdeče-rumeni fotoni, ki jih zaznajo vidni živci. Ob sončnem zahodu je dolžina potovanja svetlobe skozi atmosfero do naših oči daljša kot je opoldan.

Zakaj vidimo kri rdeče?

Kri je rdeče barve, ker absorbira modro in zeleno valovno dolžino, rdečo pa odbija. Trava pa je zelena, ker absorbira rdečo in modro valovno dolžino, zeleno pa odbija.

Dinamika energije

Zakaj sploh vse to razlagava? Molekule so v določenih stanjih sposobne tvoriti nove kemične stukture s sosednjimi molekulami. Lahko pa tudi prenesejo elektron drugim molekulam in tako ustvarijo reaktivne kisikove spojine, ki so sposobne uničiti naš DNA. Študije so pokazale, da vidna svetloba ne vpliva le na nastanek reaktivnih kisikovih spojin, ampak tudi na nastanek matriksnih metaloproteaz.

Vidna svetloba in koža

Melanin, ki je odgovoren za barvo kože, se nahaja v epidermisu. Melanin delno absorbira vidno svetlobo, kar lahko povzroči nastanek hiperpigmentacij in neenotne polti. V dermisu se nahajajo krvne žile, ki so sposobne absorbcije modre in zelene svetlobe. Drugi fotoni, ki so razpršeni okoli pa lahko penetrirajo tudi v adipocite ali maščobne celice, ki se nahajajo v podkožju. Maščoba pa je sposobna delne absorbcije rdečih fotonov.

Večerja ob svečah zato dobro dene posameznikom z zrelo kožo. Pri zreli koži so krvne žile bližje površju in absorbirajo več modrih in zelenih fotonov, zato so gubice vidne ob dnevni svetlobi, ne pa tudi ob svetlobi sveče, saj le ta vsebuje le rdeče in rumene fotone, ki pa jih kri ne absorbira in so zato žile in posledično gubice manj vidne.

Na enoto energije je vidna svetloba 20- do 30-krat manj učinkovita kot UV svetloba, a je v sončnem spektru 10- do 15-krat več vidne svetlobe kot UV in zato učinkov vidne svetlobe ne moremo zanemariti.

Dobre in slabe lastnosti vidne svetlobe

Najprej slabe novice. Vidna svetloba pripomore k pospeševanju fotostaranja. To pa zato, ker lahko povzroči vnetje in posledično vnetni pojavi pospešujejo starost. Vse to seveda vpliva na naš DNA.

To so bile sedaj slabe novice, ampak je tudi nekaj dobrih.

Uporaba podlag (pudrov) in druge dekorativne kozmetike preprečuje, da bi nam vidna svetloba škodila. Dekorativna kozmetika nas v resnici zaščiti pred negativnimi vplivi vidne svetlobe. Še več, vidna svetloba izkazuje celo terapevtske učinke (zdravljenje luskavice, ekcemov, kože nagnjene k aknam).

Akne

Porfirini, ki jih vsebuje bakterija Cutibacterium acnes (včasih imenovana Propionibacterium acnes), so še posebej občutljivi na vidno svetlobo. Ko kožo obseva vidna svetloba, se tvorijo endogeni toksini, ki ubijejo mikroorganizme odgovorne za nastanek aken. Vidna svetloba na tak način ublaži vnetje in pordelost ter estetsko nelagodje.

Bilirubin

Še en pozitiven učinek pa se pokaže pri nedonošenčkih. Sistem nedonošenčkov ni sposoben odstraniti bilirubina. Akumulacija le tega pa poveča tveganje za zlatenico, ki poškoduje možgane in jetra. Nedonošenčke obsevajo z vidno svetlobo in na tak način se nivo bilirubina zniža na normalen nivo.

Kako varna je torej modra svetloba?

Če smo modri svetlobi izpostavljeni le kratek čas, ne izkazuje nobenih negativnih učinkov in bi naj bila varna (testiranje kože in vivo). Ne vemo pa kakšni učinki se pokažejo na kožo, če smo vidni svetlobi izpostavljeni dlje časa.

Zanimivo je, da je pri proučevanju modre svetlobe sevanje v spektru med 410 in 420 nm pokazalo citotoksičnost za človeške fibroblaste, valovna dolžina med 453 in 480 nm pa ne. To je nekako logično, saj sta prvi dve valovni dolžini bližje UV sevanju in izkazujeta podobne učinke kot UV svetloba, drugi dve, daljši valovni dolžini pa teh učinkov ne izkazujeta. Zato so mnenja, da bi morale sončne kreme vsebovati UV zaščito tudi nad 400 nm.

Kje vse najdemo modro svetlobo?

Najpogostejši vir modre svetlobe so elektonske naprave kot so zasloni, tablice, pametni telefoni in LED lučke. Študije nakazujejo, da bi naj imela modra svetloba negativne učinke tudi na oči.

Katere snovi nas zavarujejo pred negativnimi učinki?

Do zdaj so zaščito tudi v vidnem spektru svetlobe pokazali le: titanov dioksid, cinkov oksid, bis-benzotriazolil tetrametilbutilfenol (MBBT), vendar je ta zaščita nizka. Testirali so 3 % titanijevega dioksida in 4 % MBBT, ki naj bi blokirala 50 % modre svetlobe med 400 in 500 nm.

Ekstrakt mikroalge Scenedesmus rubescens zmanjša negativne učinke modre svetlobe, poleg tega pa so testirali še vitamina B3 in B6. Tudi vitamin E izkazuje dobro zaščito pred vidno svetlobo.

Zaščita testnih spojin (vitamina B3 in B6 ter ekstrakt alge) pred tvorbo ROS s strani modre svetlobe (vir: Mendrok-Edinger C., Campiche R., Gadsinski K., Schuetz R. Into The Blue. Cosmetics and Toiletries 2018)

Tudi karotenoidi, ki delujejo kot antioksidanti, zavarujejo kožo pred negativnimi učinki modre svetlobe. Poleg tega pa je njihov vrh delovanja ravno v spektru vidne svetlobe, zato lahko predstavljajo potencialno biološko zaščito pred modro svetlobo.

Komarji so ena izmed največjih nadlog ob poletnih večerih. Najbolj moteče pa je zagotovo, ko ti ponoči letijo mimo ušesa”bzzzz”. V tej objavi ti predstaviva, zakaj nas piči komar, zakaj pik komarja srbi in kaj uporabljati, da se izognemo nadležnim in srbečim pikom.

Najprej nekaj o komarjih!

Obstaja kar 3500 različnih vrst komarjev. Ko rečemo, da nas je pičil komar, je v večini primerov za to odgovorna samica. Samice so po navadi tiste, ki sesajo kri sesalcev. Spet ženske delamo štalo :). Samci se večinoma hranijo le z nektarjem. Komarji se prehranjujejo od začetka mraka pa vse do sončnega zahoda.

Komarji so lahko prenašalci različnih bolezni, najbolj poznana vsem je zagotovo malarija. Komarji pa prenašajo tudi vročico denga in rumeno mrzlico. Komarji uspejo prenesti bolezni na več kot 700 milijonov prebivalcev na leto. Samo malarija ubije 3 milijone ljudi na leto. Je res, da so tropska in subtropska območja bolj izpostavljena in je možnost za bolezen večja, a  to ne pomeni, da smo Evropejci imuni.

Tigrasti komarji

So nova vrsta v Evropi, ki originalno izvira iz jugovzhodne Azije. V Evropi so ga prvič zaznali leta 2006. Največkrat se zadržujejo v bližini vode in so najbolj problematični.

Zakaj piki komarjev srbijo?

Pika komarja ne opazimo takoj, šele po nekaj minutah/urah. Torej, ne srbi nas pik komarja, ampak imunska reakcija, ki sledi piku. Preden komar pride do krvi, nam v telo spusti svojo slino. Snovi v slini komarjev preprečujejo, da bi se kri med sesanjem strdila (so antikoagulanti), kar jim precej olajša delo. Slina pa vsebuje tudi snovi, ki so zelo imunogene. Naše telo se na te snovi odzove z izdelovanjem protiteles.

Poznamo različne tipe imunskih reakcij. Reakcija poteka tako, da se ob prvem stiku s snovjo (prvi pik komarja) ne zgodi nič. Ob prvem piku se telo senzibilizira, pri čemer se tvorijo spominske celice. Ampak, kdaj pa smo jo odnesli z enim samim pikom? Ko nas bo komar naslednjič pičil ima naše telo že pripravljene spominske celice, ki migrirajo na mesto pika. Pri vsakem nadaljnjem piku je imunski odziv hitrejši.

Mit: ”Komarji me pikajo, ker imam sladko kri.”

Komarji bi naj bolj pogosto pikali mlajše ljudi z vročo kožo in močnim telesnim vonjem (ni nujno, da je slab).  Še bolj jim boste všeč zaradi povišanih koncentracij CO2 in v primeru, da nosite temna ali svetlikajoča se oblačila.

Proti komarjem s sintetičnimi repelenti

DEET

N,N-dietil-m-toluamid je komercialna sestavina, ki se uporablja v repelentih proti mrčesu in je zelo učinkovita. Uporablja se za repelentno delovanje proti komarjem, klopom, bolham in drugim insektom. Sodeč po študijah, draži kožo.

Kako deluje?

Obstajajo 3 hipoteze, v vsakem primeru pa v končni fazi prikrije vonj in posledično insekti ne zaznajo človeka. DEET lahko le prikrije vonj, da ga komarji ne prepoznajo ali pa ga spremeni in s tem zmede komarja, posledično pa nas ne prepozna kot gostitelja in nas ne bo pičil.

Nekateri repelenti, ki so v prodaji, vsebujejo tudi do 45 % DEET, kar je ogromno in lahko zelo draži kožo.

Dokaj poznan sintetičen repelent je tudi ikaridin, ki tudi deluje proti večim vrstam insektov. Naj bi bil manj agresiven. Ikaridin se v repelentih uporablja do 20 %.

Naravne sestavine z repelentnim delovanjem

Ker so sintetične sestavine v repelentih nezdrave tako za ekosistem, kot za nas, so dolgo časa iskali alternative za repelentno delovanje kar v naravi.

Eterično olje kafrovca

Eteričnemu olju kafrovca so dokazali repelentno delovanje. Deluje pa tudi insekticidno, protiglivično, antibakterijsko in antioksidativno. Terpenoidi in fenilpropranoidi, ki se nahajajo v listih in lubju, pa dodatno pripomorejo k bioaktivnosti kafrovca.

Kurkumin

Velja za poceni, netoksično in lahko dostopno snov. Verjetno vam je veliko bolj poznan iz kuhinje. Je pa tudi rumeno barvilo, ki deluje repelentno in se uporablja v kozmetiki. Izkazuje pozitivne učinke pri zdravljenju nekaterih bolezni, nepravilnosti in sindromov.

Limonin evkaliptus

Iz njega pridobivamo citriodiol, ki je aktivna sestavina v repelentih. Minimalno draži kožo in deluje do 3 ur, maximalno do 6 ur. V repelentih se pojavlja v koncentracijah do 55 %.

Sivka

V študiji so testirali 5, 10 in 20 % koncentracijo eteričnega olja. Eterično olje sivke v koncentraciji 5 % je zadostovalo za 40 minut zaščite pred insekti. Medtem ko so višje koncentracije eteričnega olja zadostovale tudi za 120 minut zaščite.

Kot sredstvo proti komarjem lahko uporabite tudi kozmetične izdelke za po sončenju, ki vsebujejo eterična olja, ki odganjajo insekte. Skinfairytale Aftersun lotion lahko zadaneš tudi v nagradni igri, ki poteka na najinem Instagram profilu.

Poprova meta

Kot sredstvo proti komarjem lahko uporabljamo tudi 1,5 % olje poprove mete, tudi v topikalnih repelentih. Eterično olje poprove mete deluje tudi proti drugim insektom. Deluje protiglivično in antibakterijsko.

Še nekatera olja, s katerimi na naraven način odženemo
insekte.

Mednje štejemo citronelo, evkaliptus, cimet, klinčke, geranijo, sivko, limono, limonsko travo, bergamotko, rdeči timijan, majaron, zeleno meto in poljsko materino dušico.

Olja klinčkov, poljske materine dušice in rdečega timijana so najbolj učinkoviti repelenti, če jih uporabljamo v obliki 3 % eteričnega olja. Olje Poljske materine dušice v kombinaciji z oljem citronele, pa je učinkovita repelentna kombinacija, ki ščiti pred piki insektov tudi do 91 %.

Sinergistično delovanje

Na univerzi Oxford so testirali ekstrakte bazilike in spreminjevalke (lantana) kot repelenta in ugotovili, da izkazujeta sinergistično delovanje, saj sta v kombinaciji dlje učinkovita proti pikom komarjev kot posamezno. Hkrati pa uporaba obeh skupaj omogoča, da uporabimo manjše koncentracije obeh. Zaščitijo nas pred piki do 120 oziroma 150 minut.

Varnostna opozorila na izdelkih proti insektom

V študiji so z namenom, da bi ugotovili draženje kože in penetracijo, uporabljali 20 % koncentracije aktivnih sestavin, kot so DEET in eterična olja. Protiinsektna zaščita je delovala do maksimalno 8 ur. Repelenti lahko vsebujejo snovi, ki zelo dražijo oči, zato se moramo stiku z očmi nujno izogibati. Nekateri repelenti lahko penetrirajo v kožo. Eden izmed takšnih je DEET, ki lahko penetrira v kožo tudi do 14 %. Medtem ko eterična olja lahko penetrirajo v kožo le do 3 %. Eterična olja tudi minimalno dražijo kožo v primerjavi z DEET, ki zmerno draži kožo.

Repelente smemo uporabljati le na zunanjih
predelih telesa!

  1. Ne apliciramo jih otrokom mlajšim od 2 let.
  2. Otrokom repelentov nikoli ne apliciramo na roke, saj so te veliko časa v ustih/očeh.
  3. Ni primerno nanašanje na oblačila.
  4. Ko repelenta ne potrebujemo več, priporočamo tuširanje z milom, da repelent čimprej odtranimo s kože in tako preprečimo neželene učinke.
  5. Če se pojavi draženje, je potrebno predel sprati z vodo in milom.
  6. Treba je natančno slediti navodilom za uporabo.

Če le lahko, se izogibajte uram, ko so komarji aktivni in tako preprečite stik z njimi. Če pa želite na sprehod, pa raje uporabite repelente z eteričnimi olji, saj le ta manj dražijo kožo, pa še lepo dišijo.

Kaj pa ti, si vedno ti tisti v družbi, ki te popikajo komarji ali je ta nesrečnež kdo drug?

Zagotovo ste že slišali, da konoplja v kozmetiki izkazuje pozitivne učinke na kožo. Je vedno bolj popularna sestavina za zdravljenje kožnih bolezni in nego občutljive kože. Kateri deli konoplje so sploh dovoljeni za uporabo v kozmetičnih izdelkih, kaj je CBD in kaj kanabinoidi, kakšne učinke izkazuje konoplja v kozmetičnih izdelkih na kožo?

Kanabidiol ali CBD

Najprej si razložimo osnovne izraze. Kanabidiol je fitokanabinoid, ki izkazuje biološke učinke in sicer deluje proti anksioznosti in slabosti, izkazuje pa tudi protitumorne učinke. Kanabidiol ne izkazuje psihoaktivnih učinkov. Na kožo izkazuje mnoge pozitivne učinke kot so sposobnost zaviranja nastanka sebuma ter protivnetno delovanje, saj zavira imunske odgovore za vnetje.

Kanabinoidi

Tudi kanabinoidom so dokazali protivnetne in sebostatične (zmožnost zaviranja nastanka sebuma) lastnosti. Kanabinoidi so sposobni zavirati zorenje keratinocitov, kar je zelo zaželeno pri kožnih boleznih, kjer je zorenje keratinocitov nenormalno, kot recimo pri psoriazi in atopijskem dermatitisu.

THC je edini kanabinoid, ki je psihoaktiven, obstaja pa še približno 60 (po nekaterih podatkih celo 113) kanabinoidov, ki ne izkazujejo takšnih učinkov.

Semena konoplje

V Kitajski medicini in prehrani se semena konoplje uporabljajo že več kot 3000 let. Semena so bogata z vitamini A, C in E, ter β-karotenom, proteini (vse esencialne aminokisline), ogljikovimi hidrati, vlakninami ter minerali. Olje pridobivamo iz semen s hladnim stiskanjem ali z ekstrakcijo s topili.

Seme vsebuje tudi terpenoide in kanabidiol, ki izkazujeta protivnetne lastnosti. Olje ne vsebuje THC, razen v primeru, da je ta prisoten kot nečistota. Koncentracija THC v olju je odvisna od samega kultiviranja in od procesa čiščenja. Po Evropski zakonodaji mora biti koncentracija THC v olju nižja od 0,2 %.

Zabavno dejstvo #1: Budha naj bi po nekaterih podatkih 6 let jedel samo semena konoplje. Semena imajo izjemno nutricistično vrednost, zahvaljujoč proteinom in nenasičenim maščobnim kislinam.

Ekstrakt iz semen konoplje

V študiji so na moških testirali kremo, ki je vsebovala 3% ekstrakt iz semen konoplje. Po nanosu kreme s tem ekstraktom so ugotovili, da se je izločanje sebuma bistveno zmanjšalo. Pri moških, ki so imeli eriteme, se je rdečica občutno zmanjšala.

Kaj je konopljino olje?

Marketinško se za konopljino olje uporablja izraz ”hempseed oil”, da ga lahko ločujemo od konoplje, ki se uporablja kot droga. Konopljino olje se ne pridobiva iz listov, temveč iz semen konoplje. To seveda privede so zaključka, da konopljino olje ne bo izkazovalo relaksacijskih učinkov, saj semena ne vsebujejo THC (tetrahidrokanabinol), razen kot sva že zgoraj omenili, kot nečistoto. THC je prisoten le v konopljinih listih.

Zabavno dejstvo #2: Konoplja z nizko vrednostjo THC je ocenjena na 100-2000 milijonov dolarjev dobička na leto. Kar bi v evrih pomenilo približno 90 – 1800 milijonov evrov. Nora številka, a?

Sestava konopljinega olja

Že večkrat sva omenjali kako pomembna je sestava olj. Konopljino olje sestoji iz vseh treh najpomembnejših maščobnih kislin, ki delujejo regenerativno in/ali protimikrobno. Te maščobne kisline so sicer zelo nestabilne, ker vsebujejo dvojne vezi, ki so zelo reaktivne.

Linolna kislina – 57 % (omega-6) deluje regenerativno in protivnetno

α-linolenska kislina – 16 % (omega-3) deluje regenerativno

γ-linolenska kislina – 3 % (omega-6) deluje protivnetno

Razmerje med linolno in linolenskima kislinama je 3:1, kar je idealno razmerje za prehrano in kozmetične izdelke. To olje lahko služi tudi kot naravni vir antioksidantov (vitamin E).

Atopijski dermatitis in konoplja?

Atopijska koža imajo eno pomanjkljivost, namreč pri njej so opazili pomanjkljivo delovanje δ-6-desaturaze. Ta je odgovorna za encimsko pretvorbo linolne kisline v γ-linolensko. Torej, če desaturaza ne deluje pravilno, imamo povišan nivo linolne kisline, nivo γ-linolenske kisline pa je znižan. Zato je zaželjeno, da za nego atopične kože uporabljamo olja, ki vsebujejo tudi γ-linolensko kislino in jo tako sami dodajamo, ker je koža sama ne proizvaja.

Eno izmed takšnih olj je konopljino olje, ki vsebuje γ-linolensko kislino. Zaradi maščobno-kislinske sestave pa pripomore k izboljšavi vseh kožnih bolezni, pri katerih je kožna bariera oslabljena.

Tudi študije dokazujejo pozitivne učinke konoplje na kožo

Na Finskem so izvedli študijo na bolnikih z atopijskim dermatitisom, v kateri so testiranci peroralno uživali hladno stiskano konopljino olje (30ml). Ugotovili so, da je hladno stiskano konopljino olje v 8-tedenski študiji, izboljšalo suhost kože in srbečico. Z uporabo konopljinega olja se je zmanjšala uporaba topikalnih zdravil med testiranci. Kot kontrolo so uporabili olivno olje, pri katerem se tovrstna izboljšanja kože niso pokazala.

Endokanabinoidni sistem v naši koži

Je biološki sistem, ki je sestavljen iz endokanabinoidov. To so živčni prenašalci na osnovi lipidov, ki se vežejo na kanabinoidne receptorje in kanabinoidne receptorske proteine, ki so izraženi v osrednjem živčnem sistemu (vključno z možgani) in v perifernem živčnem sistemu . Endokanabinoidni sistem je vključen v regulacijo različnih fizioloških in drugih procesov, vključno s plodnostjo, nosečnostjo, apetitom, občutkom bolečine, razpoloženjem in spominom.

Vpliv na endokanabinoidni sistem bi pomagal izboljšati kožne bolezni kot je psoriaza, atopijski dermatitis, kožna fibroza, kožni rak in srbečica.

Kaj pa konoplja v kozmetičnih izdelkih?

V kozmetičnih izdelkih je dovoljeno olje iz semen konoplje in konopljina moka. Katerikoli ekstrakti, tinkture in olja iz cvetov ali sadežev so prepovedani. Na podlagi Uredbe o kozmetičnih izdelkih št. 1223/2009 so za uporabo v kozmetiki prepovedani tudi listi in deblo. Spadajo v Aneks II o kozmetičnih izdelkih, kjer so navedene snovi, ki so prepovedane v kozmetičnih izdelkih. Na listi ˝Narkotiki, naravni in sintetični˝ pa najdemo tudi konopljino smolo, ekstrakte in tinkture konoplje, ki so seveda tudi prepovedani.

Viri:

Río, C. del, Millán, E., García, V., Appendino, G., DeMesa, J., & Muñoz, E. The endocannabinoid system of the skin. A potential approach for the treatment of skin disorders. Biochemical Pharmacology 2018. 

Singh, D., Fisher, J., Shagalov, D., Varma, A., & Siegel, D. M. Dangerous plants in dermatology: Legal and controlled. Clinics in Dermatology 2018; 36(3): 399–419.

Dhadwal, G., & Kirchhof, M. G. The Risks and Benefits of Cannabis in the Dermatology Clinic. Journal of Cutaneous Medicine and Surgery 2017; 22(2): 194–199.

Pacher P, Bátkai S, Kunos G. The endocannabinoid system as an emerging target of pharmacotherapy. Pharmacol Rev. 2006; 58(3): 389–462.

Montserrat-de la Paz, S., Marín-Aguilar, F., García-Giménez, M. D., & Fernández-Arche, M. A. Hemp (Cannabis sativa L.) Seed Oil: Analytical and Phytochemical Characterization of the Unsaponifiable Fraction. Journal of Agricultural and Food Chemistry 2014; 62(5): 1105–1110.

Alkoholi so na podobno slabem glasu, kot silikoni in parabeni. Ko vidimo na izdelku sestavino s končnico alkohol, ga avtomatsko kategoriziramo kot slabega. Ampak, ali vse izdelke, ki vsebujejo katerokoli vrsto alkohola, lahko z razlogom razglasimo za slabe ali samo preveč posplošujemo?

Kaj sploh so alkoholi in kakšna je njihova funkcija?

Alkoholi so spojine, ki imajo –OH (hidroksilno) skupino, vezano na ogljikov atom v alkilni skupini. Skupina je lahko vezana na primarni, sekundarni ali terciarni C-atom, zato ločimo primarne, sekundarne in terciarne alkohole.

Med primarne alkohole sodijo metanol, etanol, izopropilni alkohol in drugi. Med sekundarne alkohole sodita 1-propanol in 2-propanol ter drugi. Obstajajo tudi alkoholi z dvema, tremi ali več –OH skupinami, ki jih imenujemo dioli, trioli itd. Med najbolj znane sodijo glicerol, etilenglikol, propilenglikol, eritriol in ostali.

Alkoholi imajo v kozmetičnih izdelkih več funkcij. Večinoma se uporabljajo kot topila ali sotopila, v visokih koncentracijah delujejo protimikrobno in zato izdelkom ni potrebno dodajati konzervansa.

”Brez alkohola” ne pomeni brez alkohola.

Proizvajalci kozmetičnih izdelkov že vrsto let tržijo določene kozmetične izdelke, ki ne vsebujejo etanola, z oznakami “brez alkohola”. Vendar “alkoholi” so velika in raznolika družina snovi z različnimi imeni in različnimi učinki na kožo. To lahko povzroči zmedo med potrošniki, ki preveč posplošujejo uporabo alkoholov v kozmetiki.

V kozmetičnem označevanju se izraz “alkohol”, ki se uporablja sam, nanaša na etilni alkohol. Kozmetični izdelki, vključno s tistimi, ki so označeni kot “brez alkohola”, lahko vsebujejo druge alkohole, kot so cetil, stearil, cetearil ali lanolinski alkohol. Ti so znani kot maščobni alkoholi, njihovi učinki na kožo pa se precej razlikujejo od učinkov etanola.

Se je katerim alkoholom potrebno izogibati?

Ko pomislimo na ”slabe” alkohole nam prvo na misel padejo alkohol denat, etanol, izopropilni alkohol in SD Alkohol (kar pomeni “posebej denaturirani alkohol”). Te alkohole običajno uporabljamo kot topila za kozmetično aktivne sestavine, ki so netopne v vodi.  Uporaba teh spojin v kozmetiki pusti na koži hladilen občutek, saj alkohol hitreje izhlapi kot voda, hkrati pa dajejo izdelkom ”light-weight” teksturo. Pomagajo tudi pri penetraciji kozmetično aktivnih spojin v kožo. Zaenkrat v redu, ne? Ampak teh alkoholov se drži sloves, da dražijo kožo in, da jo izsušujejo.

Etanol ali etilni alkohol

Etanol se široko uporablja v vseh vrstah izdelkov, katerim je naša koža neposredno izpostavljena. V znanstveni literaturi najdemo kontradiktorne dokaze o varnosti takšnih topikalnih aplikacij alkohola.

Za etanol je znano, da izboljša penetracijo drugih snovi in se lahko uporablja v transdermalnih dostavnih sistemih. Bommannan je v svoji študiji ugotovil, da etanol vstopa v kožo in vivo in odstrani izmerljive količine lipidov iz površja kože. Odstranitev lipidne plasti lahko zmanjša funkcijo kožne bariere, zaradi česar postane koža bolj prepustna. Zaradi tega, ker je koža bolj prepustna pride do večje transepidermalne izgube vode in manjše hidratiranosti povrhnjice, kar še dodatno poveča suhost kože. Daljša uporaba lahko povzroči suho, luščečo kožo zaradi zmanjšane količine lipidov in vlage, povzroči pa tudi lokalno vnetje.

Alkohol denat

Alkohol denat je kratica za denaturirani alkohol, ki se uporablja v kozmetiki in izdelkih za osebno nego. Denaturirani alkohol je etanol, ki vsebuje denaturant. Običajni denaturanti v kozmetičnih izdelkih in izdelkih za osebno nego so: denatonium benzoat, t-butil alkohol, dietil ftalat in metilni alkohol. Postopek denaturiranja alkohola kemično ne spremeni molekule etanola.

Denaturirani alkohol je na splošno označen kot alkohol Denat ali SD (posebej denaturiran) alkohol.

Deluje kot sredstvo proti penjenju, adstringent, protimikrobno sredstvo in topilo. Eden izmed glavnih razlogov za uporabo denaturiranega alkohola je prav njegovo adstringentno delovanje. Adstringent je snov, ki zmanjšuje prepustnost površine sluznice ali kože in kapilar ter s tem zmanjšuje vnetno reakcijo in občutljivost za zunanje vplive. Adstringent interagira z določenimi funkcionalnimi skupinami, sploh sulfhidrilnimi, na površini beljakovin in zato povzroči njihovo obarjanje. Adstringenti hladijo kožo in povzročijo začasni tonirni učinek.

Uporaba denaturiranega alkohola

Denaturirani alkohol se pogosto uporablja v izdelkih za zdravljenje aken. Izdelek, ki vsebuje denaturirani alkohol se hitreje posuši, pri čemer daje hladilni učinek in takoj razmasti kožo. Vendar pa lahko takojšnji učinki razmaščevanja izdelkov na osnovi alkohola dejansko spodbudijo žleze lojnice, da proizvedejo več olja, kar povzroči, da koža postane še bolj sijoča ​​in mastna kot prej. Prekomerna proizvodnja sebuma v kombinaciji z draženjem, ki ga lahko povzroči denaturirani alkohol, lahko vodi do povečanega nastanka aken.

V primeru dolgotrajne uporabe izdelkov za nego kože, ki vsebujejo visoke koncentracije denaturiranega alkohola, lahko pride do sušenja kože in draženja. Denaturirani alkohol lahko povzroči tudi erozijo površinskega sloja kože, kar vodi do oslabljene kožne bariere.

Denaturiran alkohol je pogost v izdelkih po britju, kjer potrebuje koža adstringenten učinek. Pogosto ga zasledimo tudi v sončnih kremah, saj je dobro topilo za UV filtre in omogoča njihovo porazdelitev po koži.

Izopropilni alkohol

Izopropilni alkohol ali 2-propanol je vnetljiva tekočina, ki jo dobivamo iz propilena. Je topilo, ki deluje kot sredstvo proti penjenju, adstrigent in sredstvo za zmanjševanje viskoznosti.

Sprej za razprševanje s koncentracijo izopropilnega alkohola 80,74% ni pokazal nobene možnosti za dermalno senzibilizacijo pri 9 človeških udeležencih. V eni izmed študij so dokazali, da izopropilni alkohol močno draži oči zajcev, v koncentraciji 70% raztopine v vodi.

Izopropilni alkohol, za katerega nekateri potrošniki menijo, da posuši kožo, se redko uporablja v kozmetiki.

Ne mečimo vseh v isti koš, niso vsi alkoholi slabi!

Torej, veliko izdelkov na trgu vsebuje oznako ‘‘brez alkoholov’’ potem pa pogledate na INCI seznam in vidite spojine, ki se končajo z imenom alkohol. Je to nateg? Je treba takoj vreči slabo luč na takšne izdelke? Ne. Niso vsi alkoholi slabi alkoholi. V kozmetiki se uporabljajo tudi mnogi maščobni alkoholi, kot so cetil alkohol, stearil alkohol, cetearil alkohol, miristil alkohol, behenil alkohol in lanolinski alkohol in še kakšen bi se našel.

To so dolgoverižni alifatski alkoholi (po navadi med 12 in 18 ogljikovih atomov), ki se pogosto uporabljajo v losjonih in kremah. Služijo kot emolienti, mehčala, stabilizatorji emulzij, stabilizatorji pene in sredstva za uravnavanje viskoznosti.

Cetilni alkohol se uporablja predvsem kot mehčalo za preprečevanje sušenja in razpokanja kože zaradi njegove sposobnosti vezave vode.

Kakšno pa je tvoje mnenje o alkoholih v kozmetiki?

Viri: Lachenmeier DW. Safety evaluation of topical applications of ethanol on the skin and inside the oral cavity. J Occup Med Toxicol., Final Report of the Safety Assessment of Alcohol Denat.,
Final Report on the Safety Assessment of Cetearyl Alcohol , Cetyl Alcohol , lsostearyl Alcohol , Myristyl Alcohol , and Behenyl Alcohol, FDA

Si se že kdaj stuširal/a s kakšnim gelom za tuširanje, ki daje preveč svilnat občutek, da bi sploh kdaj zapustil tuš kabino? No, za ta občutek so odgovorni prav silikoni. Tudi v večini primerjev se nahajajo silikoni. So krivci za ˝smooth effect˝ in tega jim pač ne moremo zameriti.

Kaj so silikoni?

Silikoni so sintetični organski polimeri silicija. Tvorijo lahko: silikone, silikate, silane ali siloksane. Ti se lahko povezujejo v večje molekule, ki so načeloma fleksibilne.

Razdelitev Glede na kemijsko sestavo Glede na agregatno stanje
1. Silikonska olja (dimetikoni, ciklometikoni…) Tekočine
2. Silikonski voski (alkildimetikoni) Smole
3. Silikonski emulgatorji (silikonski polietri) Elastomeri (dimetikoni)

Približno 85% vseh silikonov v kozmetičnih izdelkih uvrščamo med silikonska olja. Zato si zaslužijo malo več pozornosti.

S kodo COSMEDOC10 kupujete vse izdelke The Ordinary, NIOD in Hylamide na Beautyology.eu ugodneje!

Silikonska olja

Dimetikoni

Dimetikoni so vodoodporne spojine, ki se dobro razmažejo po površinah ter so inertni (ne reagirajo z drugimi spojinami). V eni izmed študij so preverjali več kot 60 različnih dimetikonov, da bi ugotovili, kateri so najbolj pogosti v kozmetičnih izdelkih. Najbolj pogosto se v kozmetičnih izdelkih pojavljata dimetikon/vinil dimetikon krospolimer (v 457 kozmetičnih izdelkih) in dimetikon krospolimer, ki je bil prisoten v 442 izdelkih.

Ciklometikoni

Ciklometikoni so hlapne spojine, ki pa ne dajejo hladnega občutka ob izhlapevanju kot npr. etanol. So brez vonja in netoksični. Navadno jih uporabljamo kot topila ali nosilne sisteme za druge silikone. Z vgrajevanjem ciklometikonov v šminke le tem podaljšamo obstojnost.

Silikonski voski

Alkildimetikoni

Alkildimetikoni izboljšajo kompatibilnost sestavin z olji in povečajo stabilnost kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo silikone. Na našo bariero delujejo vlažilno. Uporabljamo jih v številnih kozmetičnih izdelkih kot so šminke, kreme in losjoni. Odličen dodatek so tudi v kremah za sončenje, saj povečujejo njihovo učinkovitost.

Za kaj nam silikoni pridejo prav?

Silikoni so varni in kompatibilni (ne komplicirajo in se hitro navadijo na novo okolje). So odlična drsila in maziva, protipenilci, emulgatorji, emolienti in površinsko aktivne sestavine. Skoraj vse, ne? Ampak so zadnje čase na zelo slabem glasu in kar povsod piše: brez silikonov.

Kje lahko zasledimo silikone?

Silikoni so zelo pogosti v dekorativni kozmetiki in v izdelkih za nego kože. Najdemo pa jih tudi v izdelkih za otroke in produktih za občutljivo kožo, ker ne dražijo kože. Primerni so tudi za aplikacijo v globlje plasti kože. Njihov izvor ni živalski in so zato primerni tudi za vegane.

  1. Lasje: pospešeno sušenje, povečan sijaj, olajšano razčesavanje, regeneracija
  2. Dajejo dober senzoričen občutek na koži
  3. Vlaženje (tvorba filma, ki diha)
  4. Zaščita kože (vodoodpornost)
  5. Sposobnost čiščenja (silikonski praški – sposobnost absorpcije lipofilnih snovi, tudi sebuma)
  6. Povečujejo učinkovitost aktivnih sestavin
  7. Učinek matiranja (pri izdelkih za mastno kožo, ker silikoni niso komedogeni)
  8. Adhezija pigmenov (uporaba kot primer za pod make-up)

Kakšne so njihove prednosti?

Silikoni se zelo dobro porazdeljujejo in se dobro razmažejo. So površinsko aktivne snovi, ki so brez barve, okusa in vonja. Odsotnost barve, okusa in vonja je pri formuliranju kozmetičnih izdelkov zelo pomembno. So neaktivni in temperaturno ter kemično stabilni (ne prihajajo v interakcijo z drugimi snovmi).

Študije dokazujejo, da so silikoni zelo varni za potrošnika. Spadajo med ˝Clean beauty˝ snovi. Clean Beauty je platforma, kjer najdete varne izdelke, četudi so tudi so iz naravnih ali sintetičnih materialov. Bistvo je, da so varni za uporabnika.

Zakoreninjeni miti o silikonih

˝Silikoni so toksični za naravo, ker se spirajo v reke in morja.˝

Health Canada je izdala sklep, da ima ciklometikon (vrsta silikona) majhno ali nično verjetnost za onesnaževanje okolja in, da za uporabo te snovi ni potrebno predpisati nobenih omejitev. Zelo hlapni silikoni hitro izpuhtijo in se razgradijo v zraku pod vplivom sonca. Manjše količine, ki še ostanejo v trdnem ali tekočem stanju pa se hidrolizirajo.

˝Silikone vdihujemo in se mi lahko nalagajo v pljučah.˝

Približno 95-99% delcev v sprejih je večjih od 10 µm. Sodeč po študiji, se delci, ki jih pomotoma vdihnemo, nahajajo in ostanejo v nosni votlini. Ne gredo naprej, ne glede na količino silikonov, ki jo vdihnemo. Torej možnosti, da bi vdihnili silikone tako, da bi ti prišli do pljuč in se tam nalagali je enaka skoraj 0.

˝Silikoni mašijo pore.˝

Silikoni kot snovi niso okluzivni (še vemo, kaj je to, ne?), torej ne mašijo por. Pomagajo zaščititi epidermis, hkrati pa omogočajo, da naša bariera ˝diha˝. Niti ni poročil, ki bi dokazovala, da silikoni dražijo ali ˝dušijo˝ kožo, ampak ravno nasprotno, na koži delujejo zelo lahkotno in mehko.

Dostopno na Beautyology.eu

Vseeno pa zaradi celega HALO-ja iščejo alternativne oblike silikonom. Snovi, ki v zadnjem času nadomeščajo silikone so derivati iz olivnega olja, derivati iz arganovega olja, derivati iz kokosa, alternativa silikonskim elastomerom, pšenični kalčki.

V eni izmed študij so sicer potrdili, da silikoni prehajajo kožno bariero in se nalagajo v epidermisu. S tem naj bi imeli negativne vplive na epidermis, ker naj bi ga stanjšali. Vendar je celotna študija bila postavljena pod vprašaj, saj niso natančno opredelili katere parametre so upoštevali, zato težko trdimo, da je študija relevantna.

Zaključek

Če se bojiš, da ti bi uporaba kozmetičnih izdelkov s silikonom mašila pore, kar brez skrbi. Ali silikonske spojine prehajajo kožno bariero ali ne, pa ti lahko po kmečki logiki zaupava, da tako velike spojine ne prehajajo ne zdrave in ne poškodovane kože. Silikoni imajo zelo veliko prednosti, kljub temu, da niso naravni.

Sezono kratkih hlač sva že otvorili, s potovanjem v toplejše kraje. In s tem tudi sezono neporaščenih nog. Dlake imajo svoj namen in sicer, da nas ščitijo pred mehanskimi in termičnimi vplivi okolja. Odstranjevanje dlak dandanes poteka zaradi družbenih norm in estetskih razlogov z različnimi depilacijskimi in epilacijskimi metodami.

Spoznajmo svoje dlake!

Po telesu imamo dva tipa dlak; puhaste in terminalne. Terminalne dlake so daljše (približno 1mm), debeljše, bolj pigmentirane, običajno raste ena dlaka na pilosebacealno enoto in imajo daljši življenjski cikel. Puhaste dlake so krajše, tanjše, iz ene pilosebacealne enote raste več dlak, so nepigmentirane in imajo krajši življenjski cikel.

Faze rasti dlake

Dlake gredo skozi 3 različne faze. Prva je anagena faza ali faza rasti, ki traja približno 6-8 let in je odvisna od spola, starosti, zdravja,.. Druga je katagena faza ali faza prehoda – v tej fazi rast v lasni čebulici začne pojenjati in se počasi preneha. Zadnja faza je telogena faza, v kateri las odmira, lasna čebulica se pomakne proti površini in izpade. Ko preteče zadnja faza, se ponovno začne nov cikel.

Fotografija: Neja Stojnić

Metode odstranjevanja dlak

Poznamo depilacijske in epilacijske metode. In ta dva izraza narobe uporabljamo. Namreč, z besedo ˝depilacija˝ mislimo na odstranjevanje dlak z voskom, kar je napačno.

Depilacijske metode odstranijo dlake brez učinka na lasno čebulico, učinek traja nekje do dva tedna in pod depilacijo štejemo britje ter kemično depilacijo.

Epilacijske metode odstranijo dlako skupaj s čebulico, učinek traja med 6-8 tednov in mednje štejemo voskanje, puljenje, laserske metode in elektrolizo.

Fizikalne metode britje, voskanje, puljenje dlak s pinceto, uporaba abrazivov
Kemijske metode kemična in encimska depilacija

Britje

Tukaj se ne bomo zadržali predolgo. Tak kot se ne obdrži učinek britja, torej do 3 dni. Je pa britje najbolj razširjena metoda, ker je najbolj hitra, enostavna, poceni in roko na srce, najmanj boleča. Dlake se odstranijo samo na nivoju površine kože.

Britje pospeši rasti dlak in povzroči, da postanejo debelejše.

Fotografija: Neja Stojnić

Voskanje

Spada med epilacijske metode. Učinek traja nekje med 4 in 8 tednov. Voskanje ne vpliva na hitrost rasti dlak. Za to metodo je potrebna minimalna dolžina dlak 3mm. Je neprimerna za diabetike in bolnike z žilnimi obolenji. Ima tudi nekaj stranskih učinkov kot so folikulitis, hiperpigmentacija in brazgotine.

Sestavine kozmetičnih izdelkov za voskanje so: smole, čebelji vosek, parafin, kafra, lokalni anestetiki in sestavine z antibakterijskim delovanjem.

Poznamo vroče voskanje, pri katerem se vosek segreje, po nanosu pa obda dlake, ki se vključijo v plast voska in jih nato odstranimo v nasprotni smeri rasti dlak. Pri hladnem voskanju voska ni potrebno segreti.

Kemične metode za odstranjevanje dlak

Odstranjevanje dlak poteka s kemičnimi snovmi in encimi. Postopek poteka brez bolečin, učinek pa je viden nekje do 2 tedna. Kemična snov prodre v korteks dlake, kjer pride do redukcije disulfidnih vezi keratina. Po domače: vezi, ki držijo dlako skupaj se razcepijo, zaradi česar te odpadejo. Dlake odstrani na nivoju površine kože ali rahlo pod njo.

Aktivne snovi za odstranjevanje dlak

Aktivna snov Lastnosti Možni neželeni učinki
Sulfidi (barijev sulfid) – najbolj učinkoviti
– močan neprijeten vonj
Toksičnost za kožo Vraščanje dlak
Sulfiti – manj dražijo in nimajo močnega vonja
– neučinkoviti
/
Merkaptani – metil, butil, benzil-merkaptan močen vonj
– manj izrazit vonj polarnih merkaptanov (tiomlečna kislina, tioglikolna kislina) – počasnejši, a varnejši
Draženje kože, vnetje, kemične opekline, brazgotine
Fotografija: Neja Stojnić

Kozmetični izdelki za depilacijo na osnovi tioglikolatov

Prve patentirane depilacijske kreme so bile na osnovi tioglikolatov in vse do danes predstavljajo standard za kemično depilacijo. Najbolj pogosto uporabljan je kalcijev tioglikolat v kombinaciji s kalcijevim hidroksidom. Poteče hitra reverzibilna reakcija med keratinom las in alkalnim tioglikolatom. Do depilacijskega učinka pride po 5-15min, pH se dvigne vsaj na 10. Tioglikolati so varni v koncentraciji do 15% (v primeru redke uporabe), izkazujejo nizko sistemsko toksičnost in so stabilni (v koncentracijah med 2,5-5%).

Stranski učinki so: draženje kože, vnetje, kemične opekline in brazgotine.

Lasersko odstranjevanje dlak

Da laserji nespecifično uničujejo lasne folikle, so ugotovili že pred več kot 60 leti. Laser omogoča selektivno fototermolizo – odstranitev dlak brez poškodb okoljskega tkiva.

Kako deluje laser?

Točno določena valovna dolžina svetlobe in trajanje laserskega pulza, vodi v termično poškodbo tarčnega tkiva, ki vsebuje kromofor. Melanin v lasnem foliklu absorbira lasersko svetlobo. Energija laserja v obliki svetlobe se pretvori v toploto, ki povzroči selektivno uničenje lasnega folikla.

Ob takšnem postopku se lahko dokončno uničijo dlake, ki so v trenutku posega v aktivni fazi rasti (5-15 % dlak), zato je postopek potrebno večkrat ponoviti (5-8 ponovitev), da lahko dosežemo optimalen uspeh.

Nd:YAG laser

Lahko je kontinuiran vir svetlobe ali pulz z valovno dolžino 1064nm. Melanin slabo absorbira svetlobo s tako visoko valovno dolžino, zato je ta laser neučinkovit za trajno odstranjevanje dlak. Hitro segrevanje povzroči fotomehanske poškodbe melanocitov v lasni čebulici, pri čemer ne pride do poškodb lasnega folikla. To je najvarnejši in najučinkovitejši laser za temno polt (fototip IV) ali od sonca pigmentirano kožo. Povzroči le zakasnitev rasti dlak, ne dolgotrajne odstranitve.

Učinkovitost laserskega odstranjevanja

Le enkraten tretma zakasni rast dlak za kratek čas. Pred tretmajem je potrebno dlake odstraniti z britjem. Tekom trajanja tretmajev se je potrebno izogibati soncu. Najbolj učinkovito laser deluje na svetli polti s temnimi dlakami, manj učinkovito je odstranjevanje belih in blontnih dlak.

Fotografija: Neja Stojnić

IPL tehnologija

IPL uravnava spekter svetlobe z valovno dolžino od 550nm do 1200nm s filtri in se tako prilagaja glede na fototip kože in barvo dlak. Z večimi tretmaji omogoča dolgotrajno odstranitev poraščenosti. Pri IPL tehnologiji svetloba deluje na celotno površino kože in ne le na dlačne mešičke, kot je to v primeru laserja. Zaradi tega je pri IPL napravah tveganje za poškodbe kože večje. Tudi učinkovitost je pri IPL tehnologiji slabša, saj je energija bolj razpršena in ni koncertirana zgolj na dlako.

Povzeto po: Ahlin Grabnar P. Kozmetični izdelki in metode za odstranjevanje neželene poraščenosti. Predavanje: 2018.

Nanodelci so ena izmed zadnjih groženj človeštvu. No, skoraj. V kozmetiki pa zagotovo ne. In tudi ne obstajajo od včeraj, nanodelci obstajajo že od nekdaj. Le znanost, ki se ukvarja z njimi – nanotehnologija, je novejša.

Kaj sploh so nanodelci?

Nanodelci so drobni skupki materiala, ki so manjši od 100nm. Nanometer pa vemo, da je 10⁻⁹, ne? Nanodelci so lahko različnega izvora: naravni (puščavski prah), nenamerno proizvedeni (izgorevanje biomase in fosilnih goriv,..), inženirski (sončne kreme, druga kozmetika in tekstil).

Fotografija: Neja Stojnič

Zakaj bi sploh uporabljali nanodelce?

Nanodelci izkazujejo nove lastnosti in funkcije že znanih materialov. Te lastnosti se bistveno razlikujejo od pripravkov iz istih sestavin, vendar večjega velikostnega reda. Ne samo v kozmetiki, vendar tudi v živilstvu, medicini in drugih vedah izkazujejo mnoge prednosti.

  • stabilizirajo in zaščitijo sestavine in s tem se podaljša rok uporabe (maščobne kisline v oljih, vitamini in antioksidanti)
  • vplivajo na topnost in hitrost raztapljanja spojin
  • boljše delovanje na koži
  • povečana učinkovitost in toleranca UV filtrov
  • dostavljanje kozmetično aktivnih sestavin v globje plasti kože

Ampak vsi govorijo, da so nanodelci slabi,..

No, sej vsak izum ima tudi slabe lastnosti. Nanodelci so lahko toksični. Toksičnost je lahko posledica škodljivega delovanja razpadnih produktov nanodelcev. Lahko pa so toksične že fizikalnih lastnosti nanodelca (velika površina, naboj), ne glede na kemizem spojin, ki nanodelce sestavljajo. Namreč, nanodelci zaradi svoje velikosti izkazujejo edinstvene fizikalno-kemijske lastnosti. So bolj kemijsko reaktivni, lahko izkazujejo tudi prekomerno biološko aktivnost.

Fotografija: Neja Stojnič
Povezava med nanodelci v okolju in neželenimi učinki

Z razvojem različnih tehnologij, se je v zadnjem času izpostavljenost nanodelcem zelo povečala. Strokovnjaki ugotavljajo, da se to vse pogosteje kaže v neželenih učinkih na zdravstveno stanje. Ugotovili so namreč povezavo med nanodelci v okolju in neželenimi učinki na dihalni trakt in kardiovaskularni sistem.

Posebne fizikalno-kemijske lastnosti nanomaterialov vodijo v nastanek reaktivnih kisikovih spojin v celicah. In to že vemo, da povzroči oksidativni stres. Celice se na tovrsten stres odzovejo z vnetnim odgovorom. Raziskave na glodalcih so pokazale, da imajo prazni nanodelci veliko večji provnetni (pospeševanje vnetja) učinek na enoto mase kot večji delci enakega kemizma.

Nanodelci se ob vdihovanju večinoma nalagajo v pljučih, lahko pa vstopajo tudi v sistemski obtok in možgane. Zato so prepovedani v aerosolih.

Pred padete v paniko, zaprete računalnik in greste v smeti zmetat vse kreme z nanodelci

Nanodelci pri vstopu skozi kožo ne izkazujejo tovrstnih učinkov. Epidermis zagotavlja učinkovito zaščito pred vplivi iz okolja. Nanodelci sicer lahko prehajajo kožo skozi celice ali skozi lasne mešičke in znojnice. Vendar ne prehajajo zdrave kože. Poškodovana koža je druga zgodba, v tem primeru lahko nanodelci prehajajo kožo, vendar v kolikšni meri, se še ne ve.

Zakaj so v mineralnih sončnih kremah UV filtri v nano velikostih?

Mineralni filtri v njihovi normalni velikosti (200-400nm za ZnO in 150-300 za TiO₂) se zelo slabo dispergirajo, zaradi česar je otežen nanos. Ker odbijajo in razpršijo svetlobo povzročajo neželeno belo plast na površini kože. Z nanotehnologijo lahko delce zmanjšamo na velikost pod 100nm, s čimer dosežemo lažjo aplikacijo in transparentost – izdelek se dobro razmaže.

The Ordinary Mineral UV filters SPF 30 z antioksidanti lahko kupite na Beautyology.eu (za popust vnesi kodo: COSMEDOC10)

Ali nanodelci prehajajo kožo – glavna tema strokovnjakov

Na področju prehajanja nanodelcev skozi kožo in učinkov, ki jih pri tem izkazujejo, se strokovnjaki veliko prepirajo. Nekateri v svojih študijah dokazujejo prehajanje delcev in toksične učinke na celice, drugi spet to ovržejo.

Veliko je pa odvisno tudi od vrste vehikla (podlaga), v katerega vključimo nanodelce. Raziskave so pokazale, da nanodelci v mineralnem olju niso penetrirali, medtem ko v O/V (olje v vodi – tak tip je večina krem) emulziji, so. Penetracija je bila višja na področju dlak, kar kaže na penetracijo skozi pore in lasne mešičke.

Manjši kot so delci, večja je možnost, da bodo prehajali kožo. Namreč razlika je med delcem velikim 2nm in 50nm. Kot sva že zgoraj razložili, bolj kot zmanjšujemo delce, bolj se spremenijo njihove lastnosti in večja je možnost za penetracijo.

Kako nas ščiti regulativa na področju kozmetičnih izdelkov?

Bova tako kot vedno, iskreni. Ne ravno. Zaenkrat še proizvajalci kozmetike niso dolžni navajati, kakšne velikosti so delci, ki jih vgrajujejo v izdelke. Primorani so napisati oznako ˝NANO˝ ob sestavini, katere delci so nanometrskih velikosti, vendar, ali to pomeni 20nm ali 100nm, ne ve nihče, razen oni.

Predstavljajo lahko tudi velik napredek v kozmetiki

Uporaba nanometrskih dostavnih sistemov je prihodnost. Do zdaj so se v kozmetične izdelke vgrajevale ”oh in ah” kozmetično aktivne sestavine, ki so jim proizvajalci pripisovali vse možne anti-age učinke. Vendar, če bo ta aktivna sestavina prišla do željenega mesta, pa jim je bila že španska vas. Kožo lahko prehajajo le snovi, ki imajo molekulsko maso manjšo od 500Da. In, če v izdelek vgradimo peptid, ki ima molekulsko maso 4000Da si lahko mislimo, da ne bo prišel na željeno mesto. Nano dostavni sistemi pa omogočajo, da se te aktivne sestavine zmanjša in se jih vgradi v sisteme, ki so sposobni prenesti sestavino na tarčno mesto. Ti dostavni sistemi so liposomi, dendrimeri, trdni lipidni nanodelci,…

Kakšno pa je vaše mnenje o nanodelcih v kozmetiki?

Vedno, ko pogledate na kozmetični izdelek, so nekje na njem navedene sestavine. In poimenovanje teh sestavin temelji na seznamu INCI. Če ta ni na voljo, pa na podlagi kemijskega imena.

Sestavine kozmetičnega izdelka morajo biti navedene po padajočem vrstnem redu glede na maso. A le, če je njihova vsebnost v izdelku večja od 1%. Če je manjša, so lahko sestavine navedene po naključnem vrstnem redu.

Ampak vseh sestavin ne moremo uporabljati kar prosto po Prešernu. Obstaja Uredba o kozmetičnih izdelkih. V tej uredbi so navedeni:

  1. Poročilo o varnosti kozmetičnega izdelka
  2. Seznam prepovedanih snovi v kozmetičnih izdelkih
  3. Priloge o omejitvah KI (barvila, konzervansi, UV filtri)

Sestavine, katerim posvečamo posebno pozornost, so poleg sestavin v prilogah (z omejitvami) še nanomateriali in CMR snovi (hormonski motilci). Zakaj? Ker le tako lahko zagotovimo, da bodo za potrošnika tudi varni. O nanodelcih se bova še razpisali v bližnji prihodnosti.

Photography of an INCI listing
Fotografija: Neja Stojnić

In še nekaj, da razjasniva za vse večne čase. Testiranje na živalih je prepovedano že od leta 2013. Pri pisanju Poročila o varnosti kozmetičnih izdelkov se lahko uporabijo raziskave, ki so bile v preteklosti izvedene na živalih, ne smejo pa se delati nove. Namesto testiranja živali so uvedli alternativne metode, ki dandanes nadomeščajo testiranje na živalih. Je pa res, da je to prepovedano v EU. Če naročimo izdelek iz drugega kontinenta, kjer teh omejitev nimajo, nam nihče ne more zagotoviti, da izdelek ni bil testiran na živalih.

Iz teorije v prakso

Zdaj bomo pogledali primer v praksi. Skoraj vsi konzervansi, ki so dovoljeni za uporabo v kozmetičnih izdelkih, imajo določene omejitve. Saj se še spomimo, kaj so konzervansi, ne? Če ne, preberi tukaj.

Torej, najlažje se ˝orientiramo˝ po INCI, če vemo, kakšne so omejitve določene snovi. Odstotek koliko je katere snovi v izdelku ne rabi biti naveden, mi pa želimo vsaj približno vedeti, kolikšen je.

Poglejmo sestavo kreme z vitaminom C. In seveda, če že kupimo kremo z vitaminom C, od tega želimo nek učinek. Ampak, če je le-ta v prenizki koncentraciji, učinka pač ne bo.

Aqua, Isoamyl P-Methoxycinnamate, Bis-Ethylhexyloxyphenol Methoxyphenyl Triazine, Aloe barbadensis leaf juice, Glycerin, Gyceryl Stearate, Phenoxyethanol, Acrylates/C10-30 Alkyl Acrylate Crosspolymer, Sodium Stearoyl Glutamate, 3-0-Ethyl Ascorbic Acid, Xanthan Gum, Tocopherol, Fragrance, Sodium Citrate, Ethylhexylglycerin, Sodium Hyaluronate, Panthenol, Trisodium Ethylenediamine Disuccinate, Sodium hydroxide, Hexyl cinnamal, Linalool, Limonene, CI 15510, Citronellol, Benzyl Salicylate, Potassium Sorbate, Sodium Benzoate, Geraniol, Sodium Chloride, Sodium Sulfate, CI 14700

Torej, v INCI listi lahko poiščemo konzervans. V našem primeru je to fenoksietanol (phenoxyethanol), katerega koncentracija je v Uredbi o kozmetičnih izdelkih omejena na 1%. No, glej ga zlomka, da se vitamin C (ethyl ascorbic acid) nahaja šele za fenoksietanolom, kar pomeni, da ga je v izdelku prisotnega manj kot 1%.

Aqua, Isoamyl P-Methoxycinnamate, Bis-Ethylhexyloxyphenol Methoxyphenyl Triazine, Aloe barbadensis leaf juice, Glycerin, 3-0-Ethyl Ascorbic Acid, Gyceryl Stearate, Phenoxyethanol, Acrylates/C10-30 Alkyl Acrylate Crosspolymer, Sodium Stearoyl Glutamate, Xanthan Gum, Tocopherol, Fragrance, Sodium Citrate, Ethylhexylglycerin, Sodium Hyaluronate, Panthenol, Trisodium Ethylenediamine Disuccinate, Sodium hydroxide, Hexyl cinnamal, Linalool, Limonene, CI 15510, Citronellol, Benzyl Salicylate, Potassium Sorbate, Sodium Benzoate, Geraniol, Sodium Chloride, Sodium Sulfate, CI 14700

No, tole pa je že malo boljše. V tem primeru lahko pogledamo druge sestavine z omejitvijo in sicer UV filtre. Metoksi cinamat in triazin sta omejena na maksimalno koncentracijo 10%. Fenoksietanol pa se nahaja za vitaminom C (ascorbic acid). Kar bi načeloma pomenilo, da je vitamina C v izdelku več, kakor v zgornjem primeru, ampak ni nujno. Ker ni pravila, ki bi narekovalo, da morajo biti točne koncentracije sestavin navedene na izdelkih, lahko o koncentracijah v izdelkih le sklepamo.

Še nekaj uporabnih spletnih strani, če se kdaj ˝zatakne˝.

Obstaja najbolj preverjena spletna stran za snovi v kozmetičnih izdelkih, imenuje se CosIng. Kaj lahko najdemo tu?

Cosing data base
  1. Vsa imena snovi (kemijsko, INCI, druge variacije imena)
  2. Omejitve, če so (pripisana priloga in kje je zapisana omejitev)
  3. Kakšno funkcijo opravlja spojina v izdelkih
  4. Mnenje SCCS (o tem sva že govorili, v primeru parabenov, katerim jim je cel svet pripisoval kancerogene učinke – komite je preveril vse študije in omejil odstotek, da je sedaj uporaba sigurno varna)

SCCS= skupina (komite) neodvisnih ekspertov, ki piše mnenja o snoveh.

Obstaja še Rapex, kjer so navedeni vsi kozmetični izdelki, ki vsebujejo kakšno prepovedano snov. Če se izdelek znajde v sistemu Rapex, se ga odstrani s tržišča. Lahko mu sicer spremenijo sestavo (zamenjajo problematično snov z drugo) in ga potem ponovno pošljejo nazaj v prodajo.

Ja, pri kozmetičnih izdelkih je vse omejeno le približno. Ampak še vseeno se lahko bolj ali manj znajdemo v tem kaosu. Ni najbolj enostaven način, ampak je učinkovit. Upava, da boste naslednjič že kot pravi doktorji preverili sestavo kozmetičnih izdelkov in sami presodili ali vas vlečejo za nos ali ne.