Zdravilo Roaccutane se uporablja za zdravljenje hujših oblik aken, ki se ne odzivajo na lokalno zdravljenje. Po spletu glede Roaccutana krožijo tako pozitivne, kot negativne izkušnje, pri čemer prevladajo predvsem negativne izkušnje. Prav zaradi tega se osebe z aknami velikokrat bojijo začeti zdravljenje z zdravilom Roaccutane, kljub temu, da jim je bilo predpisano. Za tokratno objavo sem za rokav pocukala prijateljico Tajdo, ki se je 7 mesecev zdravila z zdravilom Roaccutane. Z nami je nesebično delila odgovore na vprašanja, ki sem ji jih zastavila glede zdravljanja z zdravilom Roaccutane, posredovala mi je pa tudi before/after fotografije.


Kaj je zdravilo Roaccutane?

Zdravilo Roaccutane vsebuje zdravilno učinkovino izotretinoin. Zdravilo se predpisuje za zdravljenje hujših oblik aken, kot so nodulocistične akne ali akne, ki povzročajo trajne brazgotine, ali aken odpornih na ustrezne standardne oblike zdravljenja s sistemskimi antibiotiki in lokalno terapijo. Zdravljenje z izotretinoinom lahko predpiše in nadzoruje le zdravnik, ki ima izkušnje z zdravljenjem hujših oblik aken s sistemskimi retinoidi in se zaveda tveganja ter zahtev za spremljanje bolnikovega zdravljenja.

Zdravljenje z izotretinoinom začnemo z odmerkom 0,5 mg/kg telesne mase na dan. Terapevtski odziv na izotretinoin in nekateri neželeni učinki so odvisni od velikosti odmerka in se med bolniki razlikujejo. Odmerjanje je zato potrebno med zdravljenjem prilagajati posamezniku. Za večino bolnikov se odmerek giblje v območju od 0,5 do 1,0 mg/kg telesne mase na dan.


Odločitev za zdravljenje z Roaccutanom

Akne so bolezen, ki te je spremljala kar nekaj časa. Koliko časa si se trudila, da bi zmanjšala pojavljanje aken sama in po kolikšnem času si se odločila, da s svojo težavo pristopiš do zdravnika?

Z aknami sem se spopadala že v zgodnjih najstniških letih, vendar akne takrat niso bile tako trdovratne. V začetku sem si pomagala z ustrezno kozmetično nego doma ter negami v kozmetičnem salonu, kar je akne nekoliko omililo.

V tistem času sem tudi že obiskala osebnega zdravnika, ki mi je predpisal Klindamicin 1% dermalno raztopino in kremo z azelainsko kislino Skinoren. Obe zdravili sta mi predvsem pomagali, da so akne hitreje izginile. Vendar nove akne so se še vedno pojavljale. Nato mi je ginekologinja predpisala hormonsko kontracepcijo, ki naj bi z uravnavanjem hormonov blagodejno vplivala na kožo (Belara). Stanje se je po približno treh mesecih jemanja kontracepcijskih tabletk občutno izboljšalo in tako je tudi ostalo do prenehanja jemanja kontracepcije.

Kakšno leto po prenehanju pa je bilo stanje moje kože vedno slabše, veliko slabše kot je bilo pred uporabo kontracepcije, zato sem ponovno obiskala zdravnika. Ta je ugotovil, da je stanje precej hudo, zato mi je predpisal tri mesečno zdravljenje z antibiotiki Doksivibra in Zalna gel za topikalno uporabo. Po končani kuri je bila moja koža čista, vendar se stanje ni obdržalo dolgo.

Takrat sem bila tudi naročena pri dermatologinji, kjer sva se odločili za Roaccutane.
Torej če povzamem, je bilo moje ”potovanje” precej dolgo, približno 9 let, z raznimi vzponi in padci v stanju aken. Naj še dodam, da je veliko izboljšanje bilo opazno tudi po prenehanju uživanja mleka in sladkorja.


Si se pred zdravljenjem z Roaccutanom zdravila s kakšnimi drugimi topikalnimi ali sistemskimi zdravili? Kakšen učinek so ta zdravila izkazovala na tvojo kožo?

Topikalna zdravila

  • Klindamicin: ne preprečuje nastanka aken, temveč jih s topikalnim nanosom raztopine hitreje odpravimo. Negativen stranski učinek je, da zdravilo Klindamicin kožo precej izsuši.
  • Skinoren: deluje protimikrobno in pomaga pri preprečevanju nastanka aken, je pa učinkovitost azelaične kisline različna med posamezniki. Meni osebno uporaba Skinorena ni naredila velike razlike.
  • Zalna: zdravilo Zalna vsebuje zdravilni učinkovini klindamicin in tretinoin, zato deluje na več faz nastanka aken. Od topikalnih zdravil, ki sem jih preizkusila je imela največji učinek na moje akne.

Sistemska zdravila

  • Belara: kontracepcijske tablete: v času jemanja se je koža zelo popravila, po koncu pa je bilo stanje veliko slabše, kot pred začetkom jemanja
  • Doksivibra: peroralni antibiotik: stanje se je precej izboljšalo, vendar so se akne po mesecu, dveh ponovile

Kako je pravzaprav prišlo do odločitve, da pričneš z zdravljenjem z zdravilom Roaccutane?

Z dermatologinjo sva predebatirali stvari in ugotovili, da sem poskusila že praktično vse ostalo, kar bi mi lahko pomagalo, tudi stanje moje kože je bilo v času začetka zdravljenja najslabše v celotnem času, od kar se borim z aknami.


Zdravljenje z Roaccutanom 

Kakšen odmerek Roaccutana si jemala? Koliko časa je potekalo zdravljenje z Roaccutanom? Kakšni so učinki zdravljenja? Lahko opišeš svojo izkušnjo z jemanjem?

Prejemala sem odmerek 20 mg. Zdravljenje z Roaccutanom je potekalo 7 mesecev.

Prvih nekaj mesecev nisem opazila večjih sprememb. Imela sem tudi nekaj hudih izbruhov aken, kar je tudi eden izmed stranskih učinkov Roaccutana (purging). Po približno 4 mesecih pa se je stanje začelo izboljševati, zadnje mesece zdravljenja pa nisem imela niti ene akne več. Proti koncu se je opazilo tudi, da se mi zmanjšuje vidnost brazgotin. Koža je po zdravljenju suha in tanka, vendar se po določenem času obnovi. Od zdravljenja je sedaj približno pol leta. Moja koža je sedaj normalna, večino časa brez aken, kakšna se pojavi vsako toliko, vendar so tudi te manjše, neboleče in se hitro sanirajo.

Ali si pred začetkom jemanja Roaccutana kaj oklevala? Na internetu namreč najdemo ogromno negativnim izkušenj s tem zdravilom.

Seveda, na internetu je opisanih ogromno negativnih izkušenj, nekaj člankov na  temo jemanja Roaccutana z res groznimi naslovi. Mislim, da je problem v tem, da so te izkušnje povzete predvsem iz ZDA in drugih držav, kjer se zdravilo dobi brez recepta in zdravniškega nadzora nad jemanjem. To pomeni, da se stanje ne spremlja, odmerek ni nujno določen s strani dermatologa, kar lahko privede do navedenih stranskih učinkov. Izmed vseh navedenih stranskih učinkov in negativnih izkušenj me je najbolj skrbela teratogenost zdravila.

Kakšne stranske učinke si opazila med jemanjem Roaccutana? Kako je s samo npr. telovadbo med zdravljenjem?

Med stranske učinke, ki bi jih želela izpostaviti sodijo vsekakor izušene ustnice in suha koža. Ta dva stranska učinka sta me spremljala tekom celotnega zdravljenja. Nujno je, da imate v času jemanja Roaccutana urejeno ustrezno nego kože. Kožo je potrebno navlažiti in okrepiti kožno bariero, da lažje prenese vpliv zunanjih dejavnikov. Obvezna je tudi redna uporaba mazila za ustnice. Potrebno je pa poskrbeti tudi za kožo po telesu, ki je zaradi jemanja tega zdravila tudi izredno suha. Nujna je tudi vsakodnevna uporaba zaščitne kreme z izredno visokim zaščitnim faktorjem SPF50+.

Poleg tega sem v začetku opazila občasne glavobole. Imela sem težave tudi s suhimi očmi, kar sem reševala s kapljicami.

Moja izkušnja je, da lahko telovadiš v mejah normale, zelo hudih treningov pa ne bi priporočala, kar mi je svetovala tudi dermatologinja. Sama sem opazila da so me po intenzivnejših treningih včasih bolele mišice (bolj kot običajno), ob npr. hoji v hrib sem se hitreje utrudila.


Na kaj moraš biti pozoren pri jemanju Roaccutana? So kakšni testi, ki jih moraš izvesti pred jemanjem oziroma jih izvajati med samim jemanjem? Kako pravzaprav to izgleda?

Pred začetkom jemanja Roaccutana se opravi test nosečnosti. Pri svojem zdravniku oddate urin, da se izključi možnost nosečnosti, ker je zdravilo teratogeno, kar pomeni, da lahko povzroča poškodbe ploda. Iz tega razloga je se običajno priporoča, da se poleg zdravila Roaccutane predpiše tudi hormonska kontracepcija. Med časom zdravljenja naj bi zagotavljati dvojno zaščito pred nosečnostjo. Preden vam prepišejo zdravilo Roaccutane preverijo tudi določene parametre v krvi, kot so holesterol, trigliceridi in jetrni encimi. Kri se preverja nato še vsak mesec, preden dobite predpisano novo škatlico zdravila. Če so vrednosti v mejah normale, dermatolog predpiše zdravilo za nov mesec.

Kako pogosto je potrebno javljanje oziroma analiza zdravljenja pri dermatologu? Se lahko vmes tudi spremeni odmerek ali se ves čas sledi v začetku zastavljenemu protokolu?

Vsak mesec oziroma na manj kot 30 dni (v škatli je 30 tablet). Pred vsakim pregledom so potrebni še krvni testi. Za ženske v rodni dobi je  možen predpis in izdaja zdravila le za 1 mesec zdravljenja; zdravilo se sme izdati v 7 dneh po prejemu recepta.

Na začetku dermatolog določi odmerek, navadno glede na težo pacienta. Med samim zdravljenjem se odmerek lahko spremeni, ponavadi če se opazi, da zdravilo nima zadostnega učinka. Po izkušnjah moje dermatologinje, se to običajno zgodi pri fantih. Sama sem imela enak odmerek tekom celotnega zdravljenja.

Po pogovoru z dermatologom, kako ocenujejo možnost, da se po jemanju Roaccutana akne vrnejo?

Točnega odstotka ni, saj je pri vsakem posamezniku drugače. Obstaja določena možnost, da se akne vrnejo, večina ljudi pa zdravljenje opravi le enkrat.

Bi omenila kakšno stvar za katero želiš, da bi jo vedela preden si začela z jemanjem?

Da zdravljenje zame ne bo tako hudo, kot sem v začetku mislila, in da bi z jemanjem začela že prej.


Upam, da vam bo ta objava dala odgovore na nekatera vprašanja, ki se vam porajajo glede jemanja zdravila Roaccutane. V kolikor sem še karkoli pozabila, me prosim pocukajte za rokav.


Viri:

  1. https://mediately.co/si/drugs/UQ6Mwopzw19lHv3n0clDdIfvC05/roaccutane-20-mg-mehke-kapsule#dosing. Dostopano dne 02.11.2020.

Zahvala gre predvsem Tajdi, ki je omogočila, da je ta objava sploh nastala!

Od nekdaj sem oboževala sončna očala. Včasih zgolj, ker so dober modni dodatek, danes pa jih cenim predvsem zato, ker mojim očem in koži okrog oči nudijo dodatno UV zaščito.


Ponovitev o UV sevanju


Spet smo pri UV sevanju, pa v primeru, da smo že pozabili ali ste tukaj na novo ponovimo osnove.

Ultravijolično (UV) sevanje je del elektromagnetnega valovanja svetlobe. UV sevanje lahko poškoduje kožo in očesne strukture, vpliva pa tudi na imunski sistem. Ozaveščenost o poškodbah, ki jih lahko povzroči UV sevanje se je v zadnjem desetletju znatno povečalo. Ljudi se vse pogosteje opozarja na pomembnost zaščitnih ukrepov pred UV sevanjem, kot so:

  • Redna aplikacija sončne kreme
  • Redno nošenje sončnih očal
  • Redno nošenje pokrival
  • Izogibanje soncu med 11 in 17. uro

Ultravijolično sevanje lahko izkazuje akutne in kronične učinke na človeško kožo. Akuten odziv človeške kože na UVB sevanje se na koži pokaže kot eritem (rdečica), oteklina, bolečina. Zapoznele reakcije na UVB svetlobo pa se lahko pokažejo v obliki hiperpigmentacije ali zadebelitve kožnega epitelija. Ampak UV sevanje nima samo akutnih učinkov, temveč tudi kronične. Za te učinke so krivi predvsem UVA žarki, ki so prav tako del ultravijoličnega spektra svetlobe. UVA žarki povzročajo fotostaranje. Ta izraz se uporablja za opis kliničnih, histoloških in funkcionalnih sprememb na kronično izpostavljenih predelih kože, vključno s periorbitalno kožo (kožo okrog oči).


Koliko damo na zaščito oči?


Oko je struktura, ki je prav tako izredno občutljiva na UV sevanje. Čeprav je vsako leto več dokazov za škodljive učinke UV sevanja na oči, žal še danes ni splošno sprejete definicije zaščitnega faktorja za oči (tako, kot je na primer za kožo SPF – sun protection factor).

Absorpcija UV žarkov v očesu je odvisna od starosti osebe in prejete valovne dolžine (UVB 280–315 nm ali UVA 315–400 nm). Pred starostjo 8–10 let lahko 2–5% UV sevanja, ki ga prejmejo oči, doseže mrežnico. Pri starejših od 25 let pa le 1–2%. Ker večino prejetih odmerkov UV sevanja predstavljajo valovne dolžine pod 300 nm (skoraj vsi UVB), le te blokirajo roženica in periorbitalna območja kože. Torej roženica in koža okrog oči prejmeta največjo količino UV sevanja.


Koža okrog oči je najbolj izpostavljena UV sevanju


Periorbitalna regija je v primerjavi s celotno površino obraza izredno majhna. Vendar se 5–10% vseh nemelanomskih kožnih rakov pojavi prav na vekah. Glede na avstralsko bazo podatkov se tumorji vek večinoma pojavljajo na spodnji veki v približno 50% primerov (ploščatocelični karcinom, 68%; karcinom bazalnih celic, 54%). Ker je nemelanomski kožni rak izredno pogost, je zaščita področja oči ključnega pomena. Uporaba kreme za sončenje na področju oči je večinoma slabo tolerirana. Sončne kreme niso prilagojene nanašanju okrog oči, saj v primeru, da zaidejo v oči lahko povzročajo motnje vida in draženje.

Očesne bolezni, vključno s katarakto, malignimi melanomi na vekah, degeneracijo rumene pege, sproži izpostavljenost ultravijoličnemu sevanju in vidni modri svetlobi. Dokazi kažejo na močno povezavo med izpostavljenostjo UV sevanju in kožnimi in očesnimi boleznimi.


Sončna očala niso le modni dodatek, pač pa pomemben del zaščite


Sončna očala in prozorne leče učinkovito zmanjšajo prepustnost UV sevanja. Obstajajo edinstvene zahteve za zaščito očesnih tkiv, saj je delovanje oči odvisno od neposredne izpostavljenosti svetlobi. UV obremenitev očesa se razlikuje od UV obremenitve kože.

Oči so najbolj izpostavljene UV sevanju, saj jih lahko visoki odmerki UV sevanja lahko dosežejo tudi, če nosite sončna očala. Sončno sevanje doseže oči od zgoraj zaradi neposrednega sevanja, ki zaobide sončna očala, od spodaj z odbitim sevanjem od tal in iz vseh drugih smeri zaradi difuznega sevanja zaradi sipanja oblakov in delcev. Kvalitetna sončna očala s certifikati zaščite pred UV svetlobo so zato izredno pomembna!


Moja izkušnja z optiko Dellaspina


Sama sem navajena nositi sončna očala kadarkoli je vsaj malo sončen dan. Seveda pa je prej, ker prej nisem imela sončnih očal z dioptrijo, to pomenilo, da sem večino časa svoje oči naprezala. Najbolj je postalo moteče pri vožnji ob sončnih dneh, ko vem, da sem nujno potrebovala dioptrijska očala, a hkrati zaradi sonca nisem nič videla. Sončna očala z dioptrijskimi stekli so v običajni optiki zasoljeno draga. Za korekcijska stekla v sončnih očalih ne moreš vnovčiti subvencije, ki ti jo nameni država za delno kritje stroška korekcijskih stekel.

Že nekaj časa nazaj sem naletela na optiko Dellaspina. Dellaspina je optika, ki deluje brez posrednikov. Tako lahko nudi ugodnejše cene za dioptrijska in sončna korekcijska očala kot druge optike. V optiki Dellaspina sami oblikujejo okvirje in delajo neposredno z enim izmed največjih proizvajalcev dioptrijskih leč na svetu. Ker v verigi ni vmesnih členov, lahko ponudijo očala za bistveno nižjo ceno.

Pri Dellaspini so mi pred samo izdelavo očal naredili pregled oči in ponovno izmerili dioptrijo. V njihovi optiki v Ljubljani sem sprobala številna sončna očala, a najbolj sem se navdušila nad sončnimi očali na spodnji sliki, ki so šla z menoj domov. Prijazna gospa, ki dela v optiki je zame naročila sončna očala z izmerjeno dioptrijo. Ko so bila izdelana, so me obvestili, da jih lahko prevzamem. Odločila sem se za očala srednje velikosti in pa zaobljena, saj pokrijejo velik del področja okrog oči, kjer je koža izredno tanka in občutljiva na UV sevanje.

Sončna očala, ki sem si jih izbrala v optiki Dellaspina.


Ali Dellaspinina očala nudijo zaščito pred UV sevanjem?


Vsa Dellaspinina očala imajo na notranji strani antirefleksni sloj, ki preprečuje, da bi se svetloba odbijala nazaj v oko, ko ste soncu izpostavljeni tako, da vam le to sveti za hrbtom. Verjetno najbolj pomemben podatek glede njihovih sončnih očal je ta, da vsa njihova korekcijska in sončna očala ustrezajo ISO 8980-3:2013 standardu glede UV zaščite. Njihova očala imajo tudi UV400 zaščito, kar vam pove, da vas ta očala ščitijo pred celotnim spektrom UV sevanja in delom svetlobe v vidnem spektru.

Kompletna očala, leče in okvir skupaj, za nižje dioptrije do +/- 4,50 (seštevek sfere in cilindrov) stanejo 99 €, za večje dioptrije pa 149 €. Doplačilo za običajne sončne leče z dioptrijo je 30 €, za polarizirane pa 50 €. Kompletna sončna dioptrijska očala stanejo 129 € in 199 €, odvisno od dioptrije in tipa leč.

Prednost Dellaspine je pa tudi, da lahko na njihovi spletni strani naročite 3 okvirje z željeno dioptrijo, ki vam jih pošljejo v test na dom brezplačno. Po enem tednu lahko vsa očala vrnete, lahko se odločite samo za en okvir ali pa kar vse tri. To možnost zaenkrat nudijo samo za korekcijska očala, medtem, ko se za sončna očala morate oglasiti v njihovi optiki na Kersnikovi ulici v Ljubljani.


Objava je nastala v sodelovanju z Optiko Dellaspina. Še enkrat se vam zahvaljujem za strokovnost, prijaznost in pa posredovane informacije, kar se tiče UV zaščite vaših leč.


Viri:

  • Behar-Cohen, Francine et al. “Ultraviolet damage to the eye revisited: eye-sun protection factor (E-SPF®), a new ultraviolet protection label for eyewear.” Clinical ophthalmology (Auckland, N.Z.) vol. 8 (2014): 87-104. doi:10.2147/OPTH.S46189
  • Backes, C et al. “Sun exposure to the eyes: predicted UV protection effectiveness of various sunglasses.” Journal of exposure science & environmental epidemiology vol. 29,6 (2019): 753-764. doi:10.1038/s41370-018-0087-0
  • Rifai, Katharina et al. “Efficiency of ocular UV protection by clear lenses.” Biomedical optics express vol. 9,4 1948-1963. 27 Mar. 2018, doi:10.1364/BOE.9.001948
  • van Kuijk, F J. “Effects of ultraviolet light on the eye: role of protective glasses.” Environmental health perspectives vol. 96 (1991): 177-84. doi:10.1289/ehp.9196177

V začetku poletja so raznorazni članki o zagoreli polti v eksponentnem porastu. Včasih se vprašam ali je to, da si tako želimo zagorele polti še vedno in? Potem pa vidim, da je v letu 2017 trg samoporjavitvenih izdelkov presegel milijardno vrednost. Ok, očitno je zagorelost res nek ideal. Menim, da smo se v zadnjih nekaj letih resnično začeli zavedati kako škodljivo je pravzaprav sončenje. Zato je kozmetična industrija hitro zaznala željo potrošnikov in na trg poslala samoporjavitvene izdelke. Kako delujejo samoporjavitveni izdelki? Katere sestavine so pravzaprav tiste, ki obarvajo kožo? Kakšna je razlika med samoporjavitvenimi izdelki in makeupom za telo?

Na področju UVA zaščite je označevanje le-te na sončnih kremah precej neenotno. Vsaka država ima namreč svoj način označevanja in testiranja zaščite pred UVA svetlobo. Neenotno označevanje vodi v zmedenost potrošnikov in posledično večjo možnost, da proizvajalci zavajajo potrošnike z nepravilnimi navedbami na svojih sončnih kremah. Kakšne so pravzaprav razlike med standardi testiranja in označevanja zaščite pred UVA svetlobo? Ali lahko dosežemo 100 % zaščito pred UVA žarki?

V kolikor vsaj malo spremljaš kozmetično sceno verjetno veš, da se blogerke na veliko borimo in konstanto poudarjamo, kako zelo pomembna je vsakodnevna zaščita pred soncem. Seveda ni nobeno presenečenje, da se naše težakanje pojača pred poletjem, saj želimo z našimi sporočili in kampanjami doseči čimveč ljudi in jih, če ne že prepričati, da se ne izpostavljajo soncu, vsaj prepričati, da se takrat zaščitijo s sončno kremo. Šele v zadnjih nekaj letih smo se pravzaprav začeli zavedati, kakšne učinke imajo lahko na kožo UVA žarki.

Trenutno stanje z vidika širjenja korona virusa resnično ni rožnato. Da bi širjenje tega virusa čim bolj omejili so s strani strokovnjakov prišla navodila, da moramo biti čim bolj pozorni na higieno. Zdravstveni delavci posledično poudarjajo, da je redno in pravilno umivanje rok eden izmed najbolj učinkovitih načinov za preprečevanje širjenja okužbe. Določene smernice nakazujejo, da naj bi si roke umivali vsaj 30 sekund, da bi učinkovito odstraniti mikrobe in viruse s površine kože. Ko nimamo dostopa do tekoče vode in mila pa lahko posežemo tudi po razkužilih, ki so učinkovita le, če vsebujejo več kot 60% alkohola.

Pogosto umivanje rok in prepogosta uporaba razkužil sta posledično privedla do pojavljanja težav s kožo. Razni izbruhi dermatitisov, ekcemi, suha koža so se pričeli pojavljati predvsem na dlaneh in hrbtišču dlani.

Pogosto umivanje rok je privedlo do vse pogostejših izbruhov dermatitisa

Pogosto umivanje in uporaba razkužil sta privedla do pojavov različnih kožnih težav, predvsem na dlaneh in hrbtiščih dlani. Najbolj pogosto simptomi, ki se pojavijo kot reakcija na pogosto umivanje so:

  • rdečica
  • srbenje
  • bolečina
  • suhost, do luščenja in luskanja
  • razpoke

Obstaja še ena specifična vrsta ekcema rok, imenovana dishidrotični ekcem, zaradi česar se na dlaneh lahko pojavijo majhni srbeči mehurji. Dishidrotični ekcem bolj prizadene ženske kot moške.

Zakaj pogosto umivanje rok lahko povzroči nastanek dermatitisa?

Pri umivanju rok seveda uporabljamo čistilna sredstva, kot so trdna in tekoča mila. Vendar ta poleg umazanije, bakterij in virusov s kože odstranijo tudi naravne, zaščitne lipide naše kože. Odstranitev naravnih lipidov kože povzroči oslabitev barierne funkcije kože in posledično večjo izgubo vode iz kože, kar se bo pokazalo kot suha, dehidrirana, razdražena in razpokana koža. Suho kožo povzročajo oslabljena barierna funkcija kože in pomanjkanje potrebnih lipidov v zgornjem sloju kože. Lipidi so namreč zaščitna plast kože, ki je bistvenega pomena za normalno delovanje in zaščito kože.

Sredstva za higieno rok zaradi neprimernega pH poškodujejo kožo, saj povzročajo denaturacijo proteinov v povrhnjici, spremembe medceličnih lipidov in zmanjšajo sposobnost zadrževanja vode v koži. Pozimi in pri posameznikih s suho kožo se izguba lipidov pojavi še hitreje. Poškodbe kože spremenijo tudi kožno floro, kar povzroči pogostejšo kolonizacijo s stafilokoki in gram-negativnimi bakterijami.

Kaj pa uporaba razkužil?

Če ni nujno jih ne uporabljajte. Umivanje z vodo in milom je popolnoma dovolj, uporabe razkužil se poslužujte le, če ste v stiku z izdelki ali osebami, pa si po tem ne morete umiti rok. Tudi alkoholi povzročajo suhost, draženje kože in nastanek dermatitisa. Namreč alkoholi odstranijo izmerljive količine lipidov iz površja kože. Odstranitev lipidne plasti zmanjša funkcijo kožne bariere, zaradi česar postane koža bolj prepustna. Zaradi tega, ker je koža bolj prepustna pride do večje transepidermalne izgube vode, kar še dodatno poveča suhost kože. Daljša uporaba lahko povzroči suho, luščečo kožo zaradi zmanjšane količine lipidov in vlage, povzroči pa tudi lokalno vnetje.

Osnovi napotki kako zmanjšati oziroma lajšati izbruh dermatitisa na rokah

  • Če morate umiti roke, jih umijte z mlačno (ne vročo) vodo in z neodišavljenim milom.
  • Roke nežno posušite (tapkajte z brisačo) in takoj po umivanju rok nanesite vlažilno kremo.
  • Poskrbite za to, da nanesete nekaj vlažilnega in nato to zaklenite v kožo z uporabo bolj mastne in bogate kreme ali mazila. Mazilo si nastavite kaj poleg umivalnika, da ga ne pozabite nanesti po umivanju rok. Meni v tem času najbolj pomagajo Skinfairytale mazila, ki so prilagojena za kožo z dermatitisom – AtopicCream in Atopic Balm.
  • Izogibajte se antibakterijskim čistilom in razkužilom, ki vsebujejo sestavine, kot so alkoholi in topila, ki še posebej izsušijo kožo.
  • Zvečer na debelo nanesite kremo in nanesite bombažne rokavice, da bo krema dejansko ostala na rokah in se bo čez noč vpliva v kožo.
  • Če doma počnete nekaj pri čemer uporabljate vodo (pomivanje posode, brisanje tal) uporabite kombinacijo bombažnih rokavic in navadnih rokavic za čiščenje.
  • Če delate z živili, kot so krompir, čebula, paprika, meso ali kislo sadje (na primer paradižnik ali citrusi), uporabite rokavice za enkratno uporabo, ki jih lahko zavržete, ko končate.
  • Ko so umivate lase uporabite zaščitne rokavice (nepremočljiv vinil z bombažnimi oblogami). Uporabite gumijaste trakove okoli dlani, da voda ne bo prišla v rokavice.
  • Takoj, ko zmočite roke jih osušite.

Nanašajte izdelke in kreme, ki ne vsebujejo barvil in dišav, ki lahko dražijo kožo. Če veste, katere snovi vam sprožajo dermatitis poskrbite za zaščito rok doma in na delovnem mestu. Najpomembnejše, kar si morate zapomniti je, da je potrebno biti dosleden – vsakodnevna rutina je najboljša obramba.

Viri:

  1. Van Ketel, W. G., & Tan-Lim, K. N. (1975). Contact dermatitis from ethanol. Contact Dermatitis, 1(1), 7–10. doi:10.1111/j.1600-0536.1975.tb05302.x
  2. Fregert, S., Håkanson, R., Rorsman, H., Tryding, N., & Övrum, P. (1963). Dermatitis from alcohols. Journal of Allergy, 34(5), 404–408. doi:10.1016/0021-8707(63)90003-0
  3. Jambor, J. J., & Suskind, R. R. (1955). An Etiologic Appraisal of Hand Dermatitis. Journal of Investigative Dermatology, 24(4), 379–385. doi:10.1038/jid.1955.53
  4. Stoughton RB. The influence of soap on eczematous dermatitis. Arch Dermatol. 1965;92(3):281–282.

Zdi se mi, da se beseda anti-ageing sliši kar malo strašljivo, predvsem za mlajše ženske in moške, ki se spoznavajo s svetom nege kože. Ker že na vsakem drugem izdelku piše anti-ageing iz tega potem sklepajo, da to ni primerno zanje, ker so premladi, da bi uporabljali serume, anti-ageing kreme ali pa kreme za okrog oči. V tej objavi bom brez dlake na jeziku razložila kako začeti z anti-ageing nego, kdaj je čas, da z njo začnemo in kako se je pravilno lotiti.

Kdaj se pravzaprav začnemo starati?

Eno strašljivo dejstvo je, da se staramo odkar se rodimo. V našem telesu se dogajajo tako regenerativni (izgrajevanje, obnavljanje), kot degenerativni (razgrajevanje) procesi. Na eni točki preprosto degenerativni procesi prevladajo nad regenerativnimi. Dejstvo je, da je staranje genetsko pogojen proces. Poznamo tako kronološko staranje, kot tudi fotostaranje. Kronološko staranje je proces, ki ga ni mogoče ustaviti in je pogojeno z notranjimi dejavniki. Fotostaranje pa je proces, ki je pogojen z zunanjimi dejavniki in lahko pospeši proces kronološkega staranja. Na tem mestu še moram dodati, da po 20. letu starosti količina kolagena v koži začne upadati in vsako leto pade za 1,5 %.

Če začnem z anti-ageing nego pri dvajsetih ali to pomeni, da noben izdelek več ne bo deloval, ko bom v petdesetih?

Ta mit se je vkoreninil v naše misli in ravno zato menimo, da bog ne daj, da začnemo z anti-ageing nego pred 50. letom starosti. Koža ni organ, ki se navadi na izdelke in potem čudežno nehajo delovati.

Kar vam pa noben ne pove je, da je boljše delati na preventivi, kot na kurativi. Obstoječe poškodbe in nastale gube je bistveno težje odpraviti, kot si mislite. Če delamo na preventivi, pa lahko preprečimo nastanek globokih gub in zmanjšamo možnost za poškodbe kože. Kronološkemu staranju seveda ne moremo ubežati, a fotostaranje je tisto, ki ga lahko preprečimo.

Kateri pa so ti zunanji dejavniki, ki pospešijo staranje? Glavni krivec je zagotovo nezaščiteno izpostavljanje soncu,  med drugim pa tudi kajenje, uporaba agresivnih kozmetičnih izdelkov (ki vsebujejo veliko dišav, alkoholov) in še bi lahko naštevala.

Največ koristi si naredimo tako, da že v dvajsetih pravilno negujemo svojo kožo.

Ali mora biti anti-ageing nega ena velika komplikacija, ki nam vzame 1 uro dnevno?

Zlato pravilo anti-ageing nege je, kot sem že zgoraj omenila, preventiva. Bistvenega pomena je, da uporabljamo izdelke, ki preprečujejo nastanek poškodb kože in nas ustrezno zaščitijo pred zunanjimi dejavniki. Zavedam se, da je marsikdo mišljenja, da je anti-ageingn nega preveč zakomplicirana in se je niti ne želi lotiti. A v resnici ni prav noben bau bau, zakomplicirate lahko zadeve le sami. Anti-ageing namreč ne pomeni, da morate v svojo nego dodati 20 izdelkov in aktivnih sestavin. Lahko si izberete tri kvalitetne izdelke, ki bodo predstavljali vašo preventivo pred fotostaranjem in je to popolnoma dovolj.

Zdaj, ko sem vam povedala kako simpl je lahko anti-ageing nega, kaj pravzaprav sploh potrebujete?

Najbolj pomemben korak se začne pri ustreznem čiščenju kože. Čiščenje naj bo vaš ritual in uvertura v celotno nego. S čiščenjem namreč odstranimo nečistoče s površine kože. Če neustrezno čistimo kožo, se bodo nečistoče nabirale v porah in povzročale, da se te zamašijo. Če koža ne bo ustrezno očiščena lahko nanašate tudi kreme za 100 €, pa to ne bo imelo željenega učinka. Vsa čistilna sredstva je potrebno dobro sprati s kože, tudi micelarne vodice.

3 najpomembnejši izdelki v anti-ageing negi…

Sedaj pa na nego kože. Kot tri najpomembnejše izdelke oziroma sestavine v preventivni anti-ageing negi kože bi izpostavila humektante (vlažilne sestavine), antioksidante in UV-filtre za zaščito pred soncem. Pa gremo kar po vrsti.

Kako vlaženje koristi pri anti-ageing negi?

Vsak v svoji negi nujno potrebuje ali dober vlažilni serum ali dobro vlažilno kremo. Pika, amen.  V naši povrhnjici se odstotek vlage giblje med 12-13 %. V primeru, da se odstotek vlage v koži zmanjša, je koža bolj dovzetna na vpliv zunanjih dejavnikov, se bolj intenzivno in hitreje guba, bolj občutljiva pa je tudi na zunanje dejavnike, kar se lahko kaže kot rdečica, zategovanje in zbadanje. Bodite pozorni, da se v vašem vlažilnem serumu ali kremi nahaja vsaj en izmed teh vlažilcev: glicerol, hialuronska kislina, aminokisline, urea.

Antioksidanti ščitijo pred poškodbami kože

Druga sestavina, ki je ključnega pomena pri anti-ageing negi so antioksidanti. Antioksidanti so po domače povedano sestavine, ki so sposobni uloviti in nevtralizirati škodljivo delovanje radikalov, ki se tvorijo v koži po izpostavitvi UV sevanju. Radikali cepijo vezi med proteini, povzročajo lipidno peroksidacijo in pretrgajo vezi na molekuli DNA. Na daljši rok se to odraža kot poškodba ekstracelularnega matriksa (poškodbe na kolagenu in elastinu)ki predstavlja oporo naši koži, zaradi česar se koža povesi.

Zaradi vpliva radikalov pride lahko tudi do mutacije molekul melanina (molekula, ki daje naši koži pigment), kar povzroča njegovo prekomerno proizvodnjo in nastanek hiperpigmentacij. Z uporabo antioksidantov nevtraliziramo škodljivo delovanje radikalov v koži in tako preprečimo nastanek poškodb kože. Med najučinkovitejše antioksidante štejemo vitamin C, vitamin E, koencim Q10, superoksid dizmutazo.

Brez tega koraka se ne moremo iti anti-ageing nege

Smo že pri zadnjem koraku. Sem vam rekla, da ni tako komplicirano, kot se morda zdi. A če zanemarite ta zadnji korak nima smisla, da se anti-ageing nege sploh lotevate, ker rezultatov ne bo. Če želite preprečiti fotostaranje morate vsakodnevno uporabljati sončno kremo z visokim zaščitnim faktorjem (SPF30 ali SPF50). Pa to ne pomeni, da bo puder ali BB krema z zaščitnim faktorjem SPF 15 dovolj, ker je ne nanesemo v zadostni količini, da bi sploh bila relevantna za zaščito kože.

Sončna krema je izdelek, ki absorbira ali odbije UV žarke in na tak način prepreči njihovo penetracijo v globje plasti kože. Če UV sevanje uspe penetrirati v globje plasti kože bo tam prišlo do tvorbe radikalov, ki bodo poškodovali naša tkiva. Sončna krema naj ne bi tisti izdelek, ki ga kupite samo preden greste na morje, ampak naj bo del vaše vsakdanje jutranje nege.

Nujnega pomena pa je, da uporabite pravilno količino sončne kreme za ustrezno zaščito in sicer polovico čajne žličke za celoten obraz, ali poln kazalec in sredinec sončne kreme.

Viri:

  1. Zhang, S., & Duan, E. (2018). Fighting against Skin Aging: The Way from Bench to Bedside. Cell transplantation27(5), 729–738. https://doi.org/10.1177/0963689717725755
  2. Ganceviciene, R., Liakou, A. I., Theodoridis, A., Makrantonaki, E., & Zouboulis, C. C. (2012). Skin anti-aging strategies. Dermato-endocrinology4(3), 308–319. https://doi.org/10.4161/derm.22804
  3. Puizina-Ivić N. (2008). Skin aging. Acta Dermatoven APA 17 (2), 47-54.
  4. Masaki, H. (2010). Role of antioxidants in the skin: Anti-aging effects. Journal of Dermatological Science, 58(2), 85–90. doi:10.1016/j.jdermsci.2010.03.003
  5. Hughes MCB, Williams GM, Baker P, et al. Sunscreen and Prevention of Skin AgingA Randomized Trial. Ann Intern Med. 2013;158:781–790. doi: https://doi.org/10.7326/0003-4819-158-11-201306040-00002
  6. Randhawa M., Wang S., Leyden J., Cula G., et al. (2016). Daily Use of a Facial Broad Spectrum Sunscreen Over One-Year Significantly Improves Clinical Evaluation of Photoaging. Dermatologic Surgery. 42(12):1354–1361. doi: 10.1097/DSS.0000000000000879

Kakšen mesec nazaj se je na nacionalni televiziji predvajala oddaja o nevarnosti uporabe tamponov. Sklepam, da je večina ta dokumentarec spregledala oz. ni imela časa, da ga pogleda. Pa mislim, da bi si vsi morali vzeti čas in si pogledati dokumentarec, ki govori o izdelkih, ki jih ženske uporabljamo vsak mesec. Pa ne, da sama ne bi vedela kakšen je riziko uporabe tamponov, a dejansko me je dokumentarec spodbudil k temu, da raziščem kako se izdelujejo tamponi, kak riziko za zdravje predstavljajo in to zapišem na blogu.

O čem je torej govoril dokumentarec z naslovom Tamponi: naši najbližji sovražniki? O tem kako so ženske zbolele za sindromom toksičnega šoka, ki ga niso povezale z uporabo tamponov. O tem, kako se tamponi pridobivajo in kakšne nevarnosti so povezane z njihovo uporabo.

Kaj je sindrom toksičnega šoka in kako do njega sploh pride? Kako so z njim povezani tamponi?

Sindrom toksičnega šoka je bolezen, posredovana s toksini, ki jo povzročajo stafilokoki ali S. Aureus. Ti superantigeni zaobidejo normalno imunsko pot, kar povzroči prekomerno aktivacijo citokinov in vnetnih celic. To posledično privede do znakov in simptomov vročine, izpuščaja, hipotenzije in odpovedi organov zaradi kapilarnega popuščanja.

S. aureus je zelo pogosta bakterija, namreč pri več kot polovici ljudi je naravno prisotna na koži, v nožnici ali danki. Toda v času ženskega mesečnega perila se v nožnici ustvari toplo in vlažno okolje, ki spodbuja razmnoževanje stafilokokov. Zadrževanje krvi, kot to povzročajo tamponi, predstavlja popolno okolje za razvoj streptokokov, ki lahko hitro penetrirajo v krvni obtok. Bombaž ali viskoza iz katerega so narejeni tamponi predstavljajo popolno okolje za hitrejše razmnoževanje stafilokokov.

Kaj so trije glavni dejavniki za rast S. Aureus?

  • Kopičenje krvi v tamponih
  • Povišanje vaginalnega pH v času menstruacije s 4,2 na približno 7,4
  • Obstoj kisika in ogljikovega dioksida v nožnici med menstruacijo.

Ko se S. aureus dovolj razmnoži, začne izločati toksin imenovan TSST-1. Približno 80 odstotkov žensk naravno proizvaja protitelesa proti TSST-1, zato se njihova telesa lahko borijo proti temu toksinu. Toda za 20 odstotkov, ki tega ne zmorejo, lahko TSST-1 raste nenadzorovano in tako povzroči ogromno škodo.

Zakaj so tamponi tako problematični?

Dokumentarec Tamponi: naši najbližji sovražniki je prikazal tudi razne televizijske in pisane novice o sindromu toksičnega šoka (TSS), ki se je prvič pojavil okoli leta 1970. V tistem času so poročali o kar 812 primerih med ženskami, ki so v času menstruacije uporabljale tampone. Za večino od teh žensk je bil sindrom toksičnega šoka usoden. Te številke so se sicer z leti precej znižale, zahvaljujoč spremembam proizvodnih praks. Do leta 1989 so poročali o 61 primerih TSS, leta 2016 pa o 40 primerih, kar je še vedno veliko.

Vzrok za nastanek toksičnega šoka so bili v večini primerov superabsortivni tamponi.

Kaj so superabsorptivni tamponi?

To so tamponi, ki lahko absorbirajo več krvi in jih posledično tudi dalj časa pustimo vstavljene v nožnici. Kar proizvajalci ne navajajo je, da bolj kot je absorptiven tampon, večja je možnost za nastanek toksičnega šoka. Kako je to logično? Bolj, kot je absorptiven tampon, več krvi lahko zadrži in posledično nastaja tudi več streptokokov, ki potencialno predstavljajo nevarnost za nastanek sindroma toksičnega šoka. Absorptivnost tamponov je označena s kapljicami – več kot je kapljic na embalaži, večja je verjetnost za nastanek sindroma toksičnega šoka.

Vsi tamponi na trgu, ki so jih preiskovali v mnogih študijah so povzročili rast bakterije S. aureus in njenega toksina. Toda v nasprotju s preteklimi raziskavami so znanstveniki ugotovili, da se v tamponih iz organskega bombaža, za katere se je mislilo, da predstavljajo manjše tveganje za TSS kot druge vrste, namnoži še več bakterij S. Auerus kot v tamponih iz bombaža, bombaža in viskoze oz. viskoze same.

Verjetno si sedaj mislite, pa sej ta sindrom toksičnega šoka je res redek. Vendar po mojem mnenju obstaja pri tamponih večji problem.

Po mojem mnenju je največji problem kako se tamponi izdelujejo. V dokumentarcu Tamponi: naš najbližji sovražnik, niso imeli možnosti pogledati v industrijo predelave surovine za izdelavo tamponov. So pa imeli možnost govoriti z žensko, ki je včasih delala v tej industriji in je izdala šokantne podatke o predelavi teh materialov. Od beljenja z klorovodikovo kislino, do uporabe dioksinov. Meni se iskreno zdi to najbolj problematičen vidik, saj je vaginalna sluznica tudi način dostave določenih zdravilnih učinkovin, a na žalost tudi toksinov. Nožnica je bogato prepletena s krvnimi žilami in proizvaja mukus, ki jo ščiti pred škodljivimi mikroorganizmi. Sluznica nožnice je sposobna izločati in absorbirati tekočino z večjo hitrostjo kot koža.  Problem absorpcije preko vaginalne sluznice je, da ne pride do metabolizma. To pomeni, da karkoli penetrira skozi vaginalno sluznico ne gre skozi jetra, ki so glaven filtrirni organ. Vse, kar se absorbira skozi vaginalno sluznico gre direktno s krvjo do organov.

Katere kemikalije pa so vse našli v komercialno dostopnih tamponih?

Dioksini so kemikalije, ki se uporabljajo pri beljenju bombaža in lesene kaše in v študijah so jih velikokrat našli prisotne v tamponih, čeprav le v sledovih. Študija iz leta 2002 je modelirala izpostavljenost dioksinom štirih blagovnih znamk tamponov in ocenila, da so nepomembne v primerjavi z izpostavljenostmi dioksinom preko prehrane. FDA opisuje tveganje škodljivih učinkov dioksinov v tamponih kot “zanemarljive”. Vendar nobena raziskava do sedaj ni testirala difuzije dioksinov iz tamponov v nožnici in vivo. Po Tiernovi študiji lahko celo minutna izpostavljenost dioksinom povzroči kopičenje v telesu. Ženske namreč v povprečnem številu menstruacijskih ciklov v celotnem življenjskem obdobju porabijo približno 11.400 tamponov. To pomeni, da smo izpostavljene dioksinom kar 11.400-krat.

Rezultati testiranja so v štirih znamkah tamponov, ki jih izdelujejo iz rajona, odkrili ogljikov sulfid, znan reproduktivni toksin. Ogljikov sulfid je kemikalija, ki se večinoma uporablja pri proizvodnji rajona. Poleg tega so nekatere blagovne znamke tamponov vsebovale druge hlapne organske spojine, vključno z reprodukcijskimi toksini, toluenom in ksilenom, kot tudi rakotvornim metilen kloridom.

Ampak študije kažejo na to, da naj bi menstrualne skodelice tudi povzročale sindrom toksičnega šoka?

Menstrualne skodelice so se sicer pojavile na trgu že leta 1950, a zaradi velikega oglaševanja tamponov niso doživele takšnega razcveta kot tamponi. Menstrualne skodelice so ženski higienski izdelki, narejeni po večini iz medicinskega silikona, ki je vlit v kalupe. Vedno več žensk se odloča za nakup menstrualnih skodelic, saj so bolj varne, bolj higienske, pa tudi bolj okolju prijazne. Medtem, ko med vsako menstruacijo porabimo vsaj en paket vložkov/tamponov, je menstrualna skodelica ob pravilni uporabi investicija za več let.

Res je, leta 2015 sta se pojavila dva sindroma toksičnega šoka pri uporabi menstrualne skodelice, pa tudi ena in vitro (narejena na celicah) študija dokazuje, da je možnost za pojav toksičnega šoka pri menstrualni skodelici. V resnici sta se ta dva primera TSS, povezana z uporabo menstrualne skodelice pojavila zaradi zelo dolgotrajne uporabe (vstavljeno 7 dni namesto priporočenih največ 12 ur).

Ampak predpostavimo, da je nevarnost za nastanek toksičnega šoka, kako to je možno? Kot sem že zgoraj omenila, je vzrok za razvoj S. aureus zadrževanje krvi v telesu – kar dela tudi menstrualna skodelica. Vendar je dejstvo, da se kri zadržuje v notranjosti skodelice, zunanjost skodelice pa ločuje kri od vaginalne sluznice. Medtem, ko je tampon in tudi kri, zadržana v tamponu, v direktnem stiku z vaginalno sluznico, kar poveča možnost za prehod S. Aureus v krvni obtok.

Ali to pomeni, da je vse tako nevarno, da moram uporabljati vložke?

Ne. Jaz sem ne glede na vse prebrano še vedno zagovornik menstrualne skodelice, ker je bolj higienična. Bakterije se v precej manjši meri adsorbirajo na silikon v primerjavi z bombažem ali viskozo, ki predstavljata tudi potencialen medij za razmnoževanje bakterij. Hkrati pa je način izdelave menstrualnih skodelic manj sporen, kot tamponov, ki vsebujejo mnogo zdravju nevarnih snovi v sledovih. Medicinski silikon je inerten.

Zgoraj sem omenjala in vitro študijo, torej ja v zbrani krvi se tvori S. Aureus in se sprošča toksin, ki lahko povzroča toksični šok, a je možnost precej manjša v primerjavi s tamponi. A to je vseeno samo in vitro študija, in vivo (na ljudeh) študij ni nobenih. Med prebiranjem študij sem naletela tudi na primer 37-letne ženske, ki je doživela sindrom toksičnega šoka pri uporabi menstrualne skodelice. Ampak sočasno so ugotovili tudi, da si je ta ženska med vstavljanjem menstrualne skodelice povzročila rano na vaginalni sluznici, skozi katero so potem toksini S. aureus lahko prodrli direktno v krvni obtok.

Če upoštevamo vsa varnostna navodila zmanjšamo riziko na minimum. Verjetno je večja možnost, da nas povozi avto, kot da pride do sindroma toksičnega šoka pri uporabi menstrualne skodelice. Ravnajte se v skladu z navodili, nikoli ne pustite tampona oz. menstrualne skodelice vstavljene več kot 4-8 ur. Menstrualno skodelico se priporoča, da pred vsakim vstavljanjem pregrejete v vroči vodi, nikakor pa je ne razkužujte z razkužilom, saj lahko le to vpliva na lastnosti materiala iz katerega je narejena. Vedno pred vstavljanjem umijte in razkužite roke.

Objava je nastala na lastno pobudo, objavo pa je podprlo slovensko podjetje, ki je izdelalo svojo menstrualno skodelico LaliCup. V namen objave so mi podarili v test tudi svojo menstrualno skoledico.

Viri:

  1. Ross A, Shoff HW. Toxic Shock Syndrome. [Updated 2019 Jun 22]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2020 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK459345/
  2. Marton M. (2016). Staphylococcal Toxic Shock Syndrome Caused by an Intravaginal Product. A Case Report. Journal of critical care medicine (Universitatea de Medicina si Farmacie din Targu-Mures)2(1), 51–55.
  3. Vostral S. (2017). Toxic shock syndrome, tampons and laboratory standard-setting. CMAJ : Canadian Medical Association journal = journal de l’Association medicale canadienne189(20), E726–E728.
  4. Nicole W. (2014). A question for women’s health: chemicals in feminine hygiene products and personal lubricants. Environmental health perspectives122(3), A70–A75.
  5. van Eijk, A. M., Zulaika, G., Lenchner, M., Mason, L., Sivakami, M., Nyothach, E., Unger, H., Laserson, K., & Phillips-Howard, P. A. (2019). Menstrual cup use, leakage, acceptability, safety, and availability: a systematic review and meta-analysis. The Lancet. Public health4(8), e376–e393.
  6. Mitchell, M. A., Bisch, S., Arntfield, S., & Hosseini-Moghaddam, S. M. (2015). A confirmed case of toxic shock syndrome associated with the use of a menstrual cup. The Canadian journal of infectious diseases & medical microbiology = Journal canadien des maladies infectieuses et de la microbiologie medicale26(4), 218–220.
  7. Nonfoux, L., Chiaruzzi, M., Badiou, C., Baude, J., Tristan, A., Thioulouse, J., Muller, D., Prigent-Combaret, C., & Lina, G. (2018). Impact of Currently Marketed Tampons and Menstrual Cups on Staphylococcus aureus Growth and Toxic Shock Syndrome Toxin 1 Production In VitroApplied and environmental microbiology84(12), e00351-18.
  8. Mitchell, M. A., Bisch, S., Arntfield, S., & Hosseini-Moghaddam, S. M. (2015). A confirmed case of toxic shock syndrome associated with the use of a menstrual cup. The Canadian journal of infectious diseases & medical microbiology = Journal canadien des maladies infectieuses et de la microbiologie medicale26(4), 218–220.
  9. https://www.nationalgeographic.com/environment/2019/09/how-tampons-pads-became-unsustainable-story-of-plastic/
  10. https://www.womensvoices.org/2018/06/05/new-tampon-testing-reveals-undisclosed-carcinogens-and-reproductive-toxins/
  11. http://www.center4research.org/tampon-safety/

V zadnjem času je na socialnih omrežjih kar vroča debata na temo ali dolgotrajna uporaba aktivov povzroči, da se kožne celice več ne morejo obnavljati? To bi praktično pomenilo, da bi nam na eni točki v življenju zmanjkalo novih kožnih celic. Dolgotrajna uporaba aktivov, kot so retinoidi in hidroksi kisline, ki pospešujejo proces obnavljanja kože bi torej povzročila hitrejše staranje, saj nam bi po nekem času preprosto zmanjkalo novih kožnih celic. Ali je to res?

Potrebno je razumeti kako se koža sploh obnavlja

Koža je sestavljena iz kožnih celic. V globini epidermisa ves čas nastajajo nove kožne celice, nekatere (zakaj samo nekatere razložim v nadaljevanju!) izmed njih dozorijo in se začnejo pomikati proti površini kože. Tam odmrejo in tvorijo najbolj vrhnjo plast kože, ki jo imenujemo poroženela plast. Ta plast nas ščiti pred transepidermalno izgubo vode in vstopom mikroorganizmov v telo.

Koža ima neverjetno sposobnost obnavljanja, ki zgodi na približno 28-35 dni, odvisno od stanja kože, pH vrednosti kože in pridruženih bolezni. V teh 28-35 dneh nastanejo nove kožne celice, dozorijo in se začnejo pomikati proti površini, kjer se sčasoma odluščijo in dajo prostor novim dozorjenim mrtvim kožnim celicam ali korneocitom. Z uporabo aktivov proces luščenja mrtvih celic s površine kože lahko pospešimo in tako zgladimo teksturo kože.

Če obnovo kože dalj časa pospešujemo z uporabo aktivov, ali nam lahko zmanjka novih kožnih celic?

Nove kožne celice nastajajo praktično celo življenje v globini epidermisa. V naši koži najdemo izvorne celice. Izvorne celice so nespecializirane celice, ki imajo sposobnost postati katerakoli celica v človeškem telesu z določeno funkcijo. Celice ostanejo nediferencirane dokler ne dobijo nekega signala, ki sproži njihovo diferenciacijo v določen tip celic.

Izvorne celice imajo eno posebnost in sicer to, da se lahko delijo v nedogled. Nove kožne celice se ves čas pomikajo proti epidermisu, kjer pride do njihove diferenciacije oz. do specializacije – torej postanejo kožne celice, katerih naloga je tvoriti bariero in telo ščititi pred zunanjimi dejavniki. Med diferenciacijo se kožne celice pomikajo proti površju in ko odslužijo svoje odmrejo – se pretvorijo v korneocite in se sčasoma odluščijo s površine kože.

Ko se izvorna celica podvoji ima vsaka nova celica potencial, da ostane izvorna celica ali se naprej diferencira (specializira). Izvorne celice se od ostalih celic razlikujejo po tem da, ostanejo nespecializirane in se obnavljajo toliko časa dokler ne sprejmejo določenega signala ali ko, se spremeni njihova okolica, kar sproži njihovo diferenciacijo.

Opredelitvene lastnosti izvornih celic so naslednje:

  1. Celica ni končno diferencirana (torej ni na koncu poti diferenciacije),
  2. Lahko se neomejeno deli.

Ampak Hayflickova teorija govori, da imajo celice omejeno sposobnost delitve..

Leonard Hayflick je znanstvenik, ki se je ukvarjal z lastnostmi celic. Leta 1961 je ugotovil, da imajo diferencirane človeške celice omejeno število delitev. Torej poenostavljeno povedano, se lahko delijo npr. 50-krat, nato pa odmrejo in jih več telo ne more zamenjati z novimi, saj se te ne tvorijo. To se zgodi, ker ko se celice delijo, vsakič izgubijo košček svoje verige DNA, ki se imenuje telomera. Sčasoma telomera postane tako kratka, da se celica ne more več razmnoževati.

Ali to pomeni, da uporaba aktivov hitreje porabi naše nove celice? Ali nam bo sčasoma zmanjkalo novih kožnih celic?

Hayflickova teorija drži za somatske celice, medtem ko imamo v koži zarodne celice, ki imajo neskončen potencial delitve oziroma tudi v primeru, da bi Hayflickova teorija veljala za zarodne celice je dejstvo, da imajo te vgrajen encim telomeraza, ki dodatno sintetizira nove telomeraze in prepreči njihovo krajšanje in posledično celično smrt.

Ali poznamo dolgotrajne učinke uporabe aktivov na kožo?

Po resnici povedano, če bi rekla ja, bi se zlagala. Žal so najdalj časa trajajoče študije s tretinoinom približno 2 leti. Torej ne vemo kakšne učinke lahko le ta ima potencialno na kožo. Vemo pa, da retinoidi povečajo sintezo kolagena v koži v prvih nekaj mesecih uporabi, ki se nato upočasni, a le zato, ker so se nova kolagenska tkiva že sintetizirala na mestih, kjer je kolagena manjkalo. Z premišljeno uporabo aktivov za svoj tip kože in problematike lahko dosežemo opazno preobrazbo kože, ki na dolgi rok ne bo škodovala naši koži. Kako pravilno uporabljati retinoide lahko prebereš v spodnji objavi:

Viri:

  1. Alberts B, Johnson A, Lewis J, et al. Molecular Biology of the Cell. 4th edition. New York: Garland Science; 2002. Epidermis and Its Renewal by Stem Cells. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK26865/?fbclid=IwAR3dWiV1mN0iNrT6761Y8lsgF-Rh05CbJ2-UpBzRCgXemsDv6g9b40rV9Kg
  2. https://stemcells.nih.gov/info/basics/2.htm?fbclid=IwAR27W_vrALT7gCdhMq8c-sO8TITKwY-FITIAH3atNv5E8V7Qo27y9iadKVQ

Tokrat se bomo malenkost oddaljili od klasičnih objav o kozmetičnih izdelkih in negi kože in posvetili nekaj besed tudi stanju telesa. Dolgo sem razmišljala ali naj to objavo sploh napišem, s pomisleki kako bo sploh sprejeta. A ugotovila sem, da še zdaleč nisem edina s takšnimi izkušnjami in da ste se moje sledilke, ko sem včasih spregovorila besedo ali dve na to temo, lahko poistovetile z menoj. O čem govorim? O uporabi hormonske kontracepcije. S to objavo sem vam želela predstaviti svoje izkušnje z uporabo kontracepcijskih tabletk in obročka NuvaRing.

Preden začnem s svojo zgodbo želim povedati, da ta objava ni nastala za to, da bi v vas sprožila paniko ali da bi vas želela odvrnit od te oblike kontracepcije. K sreči živimo v zelo razvitem svetu, kjer imamo ženske na voljo ogromno različnih oblik kontracepcije, da vsaka najde nekaj, kar ustreza njej sami. Ta objava je nastala zlasti zaradi osebnih izkušenj, da vam predstavim določene dogodke, ki jih sama sprva nisem povezala z jemanjem kontracepcije.

Kdaj sem se spoznala s hormonsko kontracepcijo?

Da boste popolnoma razumele mojo zgodbo (pišem v ženskem spolu, saj imam občutek, da bo to objavo brala večinoma ženska populacija,  če se najde kak moški predstavnik, ki ga bo zanimal ženski vidik zgodbe, ne bom jezna, a prosim, da nisi užaljen, ker nagovarjam pripadnice svojega spola) se moram vrniti v 2. letnik srednje šole. Imela sem kar nekaj težav s preračunavanjem leta, kdaj je to bilo, a mislim, da začetek leta 2014. Takrat sem začela hoditi s svojim prvim resnejšim fantom in posledično sem seveda razmišljala tudi o načinih zaščite pri spolnosti. Veliko mojih bližnjih prijateljic in sošolk se je takrat že spoznalo z jemanjem kontracepcijskih tabletk. Bližalo se je moje čisto prvo srečanje z ginekologinjo in seveda sem zaradi pozitivnih pričevanj prijateljic tudi sama želela preizkusiti kontracepcijske tabletke.

Prvo srečanje z ginekologinjo in s kontracepcijskimi tabletkami

Ob mojem prvem srečanju z ginekologinjo sva se seveda najprej pogovorili o vseh potrebnih zadevah, nato pa je tema prešla na uporabo zaščite. Predlagala mi je hormonsko zaščito (kontracepcijske tabletke) in mi razložila kako delujejo in kako se jih uporablja. Takrat me je pomirila tudi z dejstvom, da je takrat imela ogromno novih enako starih pacientk, kot sem bila takrat sama, ki jemljejo kontracepcijske tabletke in so z njimi zadovoljne. Če sem čisto iskrena, mi takrat ni šlo po glavi kako bo to vplivalo na moje zdravje, kako bo vplivalo na moje telo, če se odločim prenehati, ampak sej, to je nekako logično. Kot 16-letnici sta se mi v glavi porajali samo dve vprašanji, na kateri so me opozorile moje vrstnice, in sicer ali se bom z jemanjem kontracepcije zredila in ali bom dobila akne. Takratna ginekologinja me je pomirila, da se to zelo redko zgodi in iz ordinacije sem odkorakala s svojim prvim paketkom kontracepcijskih tablet Zoely.

Začetek jemanja kontracepcijskih tabletk je bil še kar v redu, razen sprememb v počutju in večje razdražljivosti nisem opazila drugih drastičnih sprememb. Menstrualni cikli so se mi skrajšali iz 5-6 dni na 3 dni, menstruacije (če lahko temu, kar imamo na kontracepciji sploh tako rečemo) niso bile več boleče. Včasih sem imela težave z zelo bolečimi krči, o katerih sedaj ni bilo ne duha, ne sluha. Ko bi morala dvigniti nov recept za Zoely mi je ginekologinja sporočila, da naj se oglasim pri njej, saj teh kontracepcijskih tabletk več ne morem dobiti. Mislim, da so postale kljub receptu plačljive, zato mi je takrat predlagala, da presedlava na verjetno največkrat predpisane kontracepcijske tabletke (v nadaljevanju bom uporabljala kratico KT) Yaz.

Prehod na kontracepcijske tabletke Yaz

Prehod iz ene vrste tabletk na druge ni bil precej drastičen. Kar moram že vnaprej poudariti, pa boste proti koncu objave razumele, zakaj to poudarjam je, da sama nikoli nisem imela precej lepe kože. Vedno sem imela težave s komedoni, a skoraj nikoli z aknami. Tudi z jemanjem tabletk se ni kaj dosti spremenilo oz. se število komedonov ni drastično zmanjšalo. V času jemanja se spomnim, da mi je precej nihala teža. Pa ne, da bi bila kadarkoli debela, ampak preprosto sem shujšala na 53 kg, nato pa skočila nazaj na 58 kg. Kar sem opazila je, da sem imela med jemanjem KT ogromno vidnega celulita. Seveda s celulitom ni prav nič narobe in ga ima vsaka ženska. Sama sem vedno imela celulit, a je zaradi mojih rednih treningov bil res minimalističen, a na KT je bil celulit kar precej viden, kar seveda, roko na srce, najstnicam precej vpliva na samozavest.

Napihnjenost – posledica jemanja kontracepcije ali alergije na hrano?

Pa da se ne zadržujem predolgo, bom zgodbo prevrtela naprej, na leto 2017, kjer so se mi začeli pojavljati prvi resni problemi. Vem, 3 leta sem že jemala KT, kako je možno, da šele takrat? Iskreno povedano, se to sprašujem še sama, a takrat sem se začela zavedati, da z mojimi hormoni nekaj ne štima, a tega seveda nisem povezala s kontracepcijo. Na tem mestu še moram poudariti, da sem bila že od začetka jemanja kontracepcije vedno napihnjena. In ta napihnjenost se je stopnjevala do nekje maja 2017, ko je dosegla svoj vrhunec.

Moja napihnjenost se je sprevrgla iz tiste manjše v grozljivo bolečo napihnjenost, ki me je omejevala pri vsakodnevnih aktivnostih. Že zbudila sem se tako napihnjena, da me je bolel cel predel trebuha, v popoldanskem času pa se je to skoraj že sprevrglo v nekakšne krče. Takrat sem večkrat obiskala svojega osebnega zdravnika, šla na alergološke teste, ki niso pokazali ničesar. S svojim osebnim zdravnikom sva se dogovorila, da jemljem Nolpazo in pa določeno obdobje ne uživam mlečnih izdelkov in glutena. Vse skupaj je samo omililo takratno situacijo, a rešilo je ni. Dejansko je ta boleča napihnjenost sama popustila po približno 6 mesecih, a to še vedno ni pomenilo, da nisem v popoldanskem času izgledala, kot da sem noseča zaradi napihnjenosti.

Prvič v življenju sem dobila akne

S koncem leta 2017 (to pomeni, da sem jemala KT že 3 leta) so se začeli pojavljati novi problemi in sicer podkožni mozolji. Najprej samo kakšen, tu in tam, večinoma na vratu in na bradi. Ampak ta tu in tam, je prerasel v vedno več vnetih aken, na bradi, pa sčasoma tudi na licih. Takrat sem bila totalno zmedena, nikoli v življenju nisem imela aken, jemljem tabletke, ki naj bi preprečevale nastanek aken, kaj se dogaja in kaj je vzrok? Takrat sem že bila na študiju kozmetologije, ampak nisem imela toliko znanja kot zdaj, čeprav sem uporabljala izdelke, ki naj bi blažili akne. Bolj, kot sem razmišljala, kaj povzroča akne in napihnjenost, manj mi je bilo jasno. A očitno je bilo, da je moje hormonsko ravnovesje totalno na dnu. Mislim, da sem okrog junija 2018 dojela, da so za moje stanje krive kontracepcijske tabletke. Svojo ginekologinjo sem imela takrat še v Mariboru in se celo poletje nisem mogla ujeti, zato sem si ginekologa poiskala v Ljubljani, a na termin sem čakala skoraj 4 mesece, do novembra 2018. Takrat si nisem upala sama prenehati z jemanjem kontracepcije, hkrati pa je niti nisem želela, saj sem bila v zvezi in se mi je zdelo nekako lažje, da nadaljujem z drugim načinom kontracepcije, ki niso kondomi.

Za občutek, kako so izgledale moje akne med jemanjem kontracepcijskih tabletk.

Iz kontracepcijskih tabletk sem presedlala na obroček

V času, ko sem čakala na posvet pri novem ginekologu je moja koža bila v grozljivem stanju, akna na akni. Hodila sem na nege v salon, negovala doma, a preprosto nekako ni šlo na boljše. Takrat mi je par kolegic predlagalo, da naj zaprosim za obroček. Obroček vstavitve v maternični vrat, kjer kontrolirano sprošča hormone 3 tedne, nato ga odstranite za 1 teden, da dobite ”menstruacijo” in nato vstavite novega. Imela sem tudi nekaj takih, ki so nehale z uporabo obročka in niso imele nobenih težav s kožo ali s čimerkoli drugim po prenehanju. Takrat sem zelo, ampak res zelo naivno mislila, da samo zato, ker ga vstavimo v nožnico, da deluje bolj lokalno. Če bi se slišala malo več, kot pol leta kasneje, kot sem na magisteriju iz ind. farmacije, bi se tepla po glavi. Nič ne deluje lokalno, če sprošča hormone, ne glede na to, da v nožnici, to vpliva na celotno telo. Nov ginekolog mi seveda ni verjel, da so moje akne lahko od jemanja tabletk in da to zagotovo mora biti povezano s čem drugim. Novembra 2018 sem prvič vstavila NuvaRing in nehala z jemanjem KT.

Ali je NuvaRing pripomogel k izboljšanju težav?

Prehod iz kontracepcijskih tabletk na NuvaRing ni bil nič drastičnega, hitro sem se navadila, v začetku tudi nisem opazila dosti sprememb, napihnjena sem bila še vedno, menstruacije pa so ostajale kratke in neboleče. Najbolj sem seveda upala, da mi bo pomagal pri mojih aknah. Takrat sem res vestno hodila na nege obraza in v kombinaciji z NuvaRingom se je očitno zadeva obrestovala, saj se mi je do nekje marca resnično koža popravila in nisem imela niti ene akne, pa tudi komedonov ne. Tisti mesec oz. dva sta bila prvič v življenju, da sem imela tako čisto kožo. Ampak pojavljati so se začele nove težave, prva je bila ta, da sem kar naenkrat dobila še več celulita. V tistem času sem redno trenirala v fitnesu, se prehranjevala večinoma zdravo, zato mi res ni bilo jasno, kako je možno, da imam toliko celulita. Še ena stvar, ki sem jo opazila med tem, ko sem imela NuvaRing je bilo otekanje nog, kar sem se zavzela šele kasneje, da se mi je to dogajalo že na tabletkah. Sploh ob toplih dnevnih sem imela tako zatečene noge, da zvečer skoraj nisem imela gležnjev. Po nogah se mi je pojavljalo vse več pajkastih žilic.

Ponovno za občutek, to je bilo najlepše stanje moje kože v življenju, ki je je trajalo samo 2 meseca – slika je posneta 1.5.2019

Kronična utrujenost – pomladna utrujenost ali resnejši zaplet?

Prišel je maj in čas, da res finiširam diplomo, saj sem želela meseca junija diplomirati in imeti poletne počitnice proste, zato, da bi lahko potovala. Ampak mesec maj je bil zame najslabši mesec, kar je bilo možno. Zakaj? Bila sem kronično utrujena. Začelo se je s tem, da sem čez dan postajala velikokrat zaspana, tudi če sem ponoči spala 9 ur. Hitro je zadeva prerasla do stanja, ko sem tudi ob manjših opravilih postala tako utrujena, da sem morala ob 12. uri (sredi dneva seveda) spati vsaj 2 uri, če ne nisem mogla funkcionirati. En čas sem svojo utrujenost pripisovala ”pomladni utrujenosti”, a sem hitro ugotovila, da je bi ta zadeva morala biti že zdavnaj mimo, zato sem se odločila za pogovor z osebnim zdravnikom. V tistem času sem dala 2x kri v preiskave, da bi ugotovili, če je vse v redu s ščitnico, če mi slučajno primanjkuje vitaminov B, D, ali pa železa, bakra in cinka. Ko se me osebni zdravnik klical, da pridem na posvet sem se veselila, da bom končno izvedela kaj je razlog za mojo utrujenost. A ga žal nisem dobila, saj so vsi krvni testi pokazali, da je vse v najlepšem redu. Takrat nisem imela druge možnosti, kot da stisnem in končno sem diplomirala.

Ponovne težave s kožo?

S prihodom poletja pa so se ponovno začele moje težave s kožo, le, da tokrat niso bilo akne, ampak majhni zaprti komedoni, ki jih je bilo po obeh licih malo morje. Bilo je poletje, zato si nisem upala pretiravati z uporabo aktivov, zato sem se nekako sprijaznila, da bom te zadeve pač sanirala jeseni. V času poletja sem ogromno potovala, in proti koncu mojega drugega potovanja so se mi ponovno začele pojavljati vnete akne na področju brade. Prihod domov je pa zaznamoval najhujši izbruh aken, ki sem ga kadarkoli imela. Vnete akne sem imela po licih in po bradi. V tistem času sem se začela zavedati, da je očitno moje telo ponovno v totalnem hormonskem razsulu in začela razmišljati o opustitvi hormonske kontracepcije. Če sem iskrena, me je bilo strah ob tej misli. Strah, kako bo to sprejel moj partner, strah kako bo to sprejelo moje telo, strah pred tem kaj sledi po opustitvi hormonske kontracepcije. Zato sem se želela posvetovati s svojim ginekologom, a ko sem se želela še septembra naročiti na posvet, sem termin dobila decembra in takrat sem preprosto v sebi vedela, da več ne morem čakati.

Stanje mojih aken v septembru 2019

Nehati z uporabo hormonske kontracepcije ali ne, to je zdaj vprašanje

Podala sem se v branje različnih člankov, blogov in forumov. Takrat sem verjetno po čistem naključju naletela na eno spletno stran, kjer so ženske lahko anonimno podale oceno nekega zdravila in takrat sem našla tudi njihova mnenja glede NuvaRinga, ki je imel precej slabo oceno. Ob branju tistih mnenj me je zvilo, saj je bilo na 1 dobro vsaj 10 slabih. Ko sem brala simptome, ki so jih opisovale ženske ob uporabi NuvaRinga mi je postalo jasno, da so bili popolnoma vsi moji simptomi enaki, le, da jih sama nikoli nisem povezala z uporabo kontracepcije. Če sedaj dam vse simptome na kup: napihnjenost, nihanje teže, otekanje nog, pojav krčnih žil, celulit, akne, izguba libida in zanimanja v spolnost, slaba volja, razdražljivost, kronična utrujenost. Medtem, ko so nekatere imele odlično izkušnjo tako s tabletkami, kot z NuvaRingom je meni postalo jasno, da je vse kar se je dogaja v zadnjih dveh letih povezano s tem, da očitno hormonska kontracepcija ni zame. V začetku meseca oktobra sem se odločila, da odstranim NuvaRing in se podam na pot, v kateri ne bo hormonske kontracepije.

Strah pred prenehanjem uporabe hormonske kontracepcije

In če sem čisto iskrena, me je bilo strah. Strah me je bilo kako bo moje telo reagiralo po prenehanju, bo to pomenilo katastrofo za mojo kožo? Kako se bom počutila? Me bo vedno po spolnem odnosu s kondomom strah, da sem noseča? Se bo sploh kaj spremenilo? Kako dolgo bo trajalo, da se moji hormoni spravijo k sebi? Ali se bom mogla odpovedati vsej hrani, ki jo imam rada zato da maksimalno preprečim vnetni odziv v telesu? Ja, vse to in še več vprašanj mi je šlo po glavi in verjamem, da marsikateri izmed vas gredo po glavi enaka vprašanja. Velikokrat po Instagramu dobim vprašanje kako je, ko nehaš s kontracepcijo, da vas je strah nehati. Ampak bodimo iskrene, česa pa nas je strah? Mogoče tistega 1 ali 2 izbruhov aken, ki se bodo itak pomirili? Če si v precepu ali je ali ne, kaj pa te ovira? Boljše nehati sedaj, kot čez 3 leta. Pa ne, da kogarkoli silim v to, da preneha z jemanjem. Vsaka naj se odloči zase. Ni niti nujno, da bodo kakršnikoli negativni učinki, ko prenehate z uporabo hormonske kontracepcije.

Kako je meni po prenehanju uporabe hormonske kontracepcije?

Verjetno sedaj pričakujete, da bom rekla grozno? Ampak ravno obratno, jaz sem se že drugi dan po prenehanju počutila super. Iskreno povedano, sem se med uporabo kontracepcije počutila ujeto v nekaj kar nisem. Mogoče se to sliši čudno, a obnašala sem se drugače. Bila sem ves čas slabe volje, razdražljiva, polna depresivnih in slabih misli. Še v istem tednu po prenehanju sem se počutila bistveno boljše, sem boljše volje, sem manj razdražljiva in ne gledam več tako negativno na vse situacije. Napihnjenost se je zmanjšala v roku meseca dni po prenehanju. Prenehale so mi otekati noge, po prenehanju pa nisem opazila niti ene nove krčne žile. Pa še ena stvar, ki se mi je zdela neverjetna je, da mi je celulit izginil in več ni viden. Jaz skoraj nisem mogla verjeti, ampak je res. Po prenehanju uporabe hormonske kontracepcije sem tudi vidno shujšala, a ne zato ker bi dejansko na tehtnici izgubila kilograme, ampak ker se je prenehalo vnetje v telesu in vsa napihnjenost, ki me je spremljala skoraj 5 let. Tudi utrujenost se je prenehala.

Kaj pa akne po prenehanju kontracepcije?

Ja, jaz sem pač nesrečkovič, ampak nič zato. Glede na to, kakšne akne sem imela med uporabo hormonske kontracepcije so bile te, ki so se mi pojavile po prenehanju pač mala malica. Koža se celi in gre na bolje. Trenutno sem 6 mesec po prenehanju jemanja in koža se počasi, ampak res počasi čisti. Imam sicer še vedno precej težav s pojavljanjem milj in zaprtih komedonov, zato ker si mi blazno masti koža. Jaz sem bila vedno ena izmed tistih s suho kožo, zdaj pa je moja koža prav mastna, a verjamem, da se bo to čez čas pomirilo. Najhujša stvar po prenehanju se mi zdi mastenje las. G R O Z A! Sicer sem vedno imela težave z mastnim lasiščem in je bilo pranje na 3 dni že moja stalnica. A sedaj imam že 2 dan po pranju tako mastno lasišče, da bi si ga lahko umila.

Ali ti učinki, ki jih moraš pretrpeti par mesec po prenehanju uporabe hormonske kontracepcije pretehtajo moje stranske učinke med njeno uporabo?

Zagotovo! Ker vem, da se bodo slej kot prej prenehali, a če bi ostala na hormonski kontracepciji zaradi strahu, kaj bo če bom nehala, bi se verjetno še vsi slabi učinki nadaljevali. Na žalost je bil edini pozitiven učinek kontracepcije to, da sem bila zaščitena.

Ta objava ni nastala zato, da vas strašim, ampak da vas opozorim, da morda vidite nekatere znake, ki jih ne pripisujete uporabi kontracepcije. Ali pa, da tiste, ki razmišljate o prenehanju spodbudim k razmišljanju. Vse zapisano je moje iskreno mnenje in izkušnja, ki sem vam jo želela zaupati. Dodajam pa še Zalino objavo, v kateri opisuje svoje izkušnje s kontracepcijo in profil moje drage dr. Ane Debevc Prašnikar, zaradi katere sem sploh začela razmišljati o prenehanju uporabe kontracepcije. Pri njej boste našli informacije o kontracepciji pod Highlightsi.