Lasišče je del telesa, za katerega je značilna visoka gostota dlak (las). Na vsakega izmed las je pripeta žleza lojnica, zato imamo na lasišču posebno visoko gostoto žlez lojnic, kar prispeva k specifičnemu mikrookolju, ki se razlikuje od preostalih delov kože. Lasišče zaradi velikega števila lojnic predstavlja bogato okolje za mikrobe. To ima pomembno vlogo pri fiziologiji kože in patoloških stanjih. Konkretno se na lasišču lahko pojavljajo prhljaj in seboroični dermatitis, luskavica, atopijski dermatitis in na koncu alopecija. Znanstveniki pa že dolgo ugotavljajo, da se pri vseh naštetih stanjih  lasišča pojavlja tudi oksidativni stres. Čakaj, kaj ni oksidativni stres povezan z UV žarki? Ja, je, vendar je lahko tudi notranjega izvora.

Prhljaj

Specifične anatomske značilnosti kože lasišča, na primer veliko število lasnih mešičkov, prispeva k specifičnemu mikrookolju lasišča in večji hitrosti naravne eksfoliacije. Patološki prhljaj izvira iz pospešenega razmnoževanja epidermalnih celic. Poenostavljeno to pomeni, da se proces obnavljanja celic na lasišču skrajša. To vodi do razpada normalne strukture stratum corneum, kar povzroči povečano luščenje odmrlih kožnih celic. Ker se odmrle kožne celice luščijo hitreje, kot normalno, se držijo skupaj v obliki večjih kosov, ki se odcepijo od površine lasišča. Zato prhljaj vidimo kot bele, suhe luske.

Za prhljaj je v veliki meri odgovorna gliva z rodu Malassezia, ki se hrani s sebumom na našem lasišču. Kot razgradni produkt sebuma nastajajo proste maščobne kisline, ki zaradi nizkega pH dražijo kožo in povzročajo nastanek mikrovnetja in srbečice.

Seboroični dermatitis

Seboroični dermatitis je pogosto stanje lasišča pri dojenčkih, mladostnikih in odraslih, ki se kronično ponavlja. Karakteristični simptomi pri seboroičnem dermatitisu so luskanje, eritem in srbenje in se najpogosteje pojavijo na lasišču, obrazu, prsih, hrbtu in dimljah. V nasprotju s prhljajem se pri seboroičnem dermatitisu rdečina in luskanje pogosto razširita preko lasišča, tako da vključujeta še obraz in vrat. Kožne spremembe pri seboroičnem dermatitisu so posledica vnetnega odziva na običajni kožni organizem, glivo rodu Malassezia.

Seboroični dermatitis se po lokaciji in videzu lezij razlikuje od prhljaja. Pri dojenčkih na lasišču pogosto opazimo debele bele ali rumene mastne luske. Pri mladostnikih in odraslih je seboroični dermatitis po navadi viden kot luskavi, mastni, eritematozni obliži na lasišču, pojavi pa se lahko tudi na nazolabialni gubi, ušesih, obrveh, sprednjem delu prsnega koša ali zgornjem delu hrbta.

Pordelost, srbenje in luščenje, povezano s seboroičnim dermatitisom, je posledica sprememb v delovanju kožnih celic. Kvasovka rodu Malassezia povzroča nespecifičen imunski odziv, ki začne kaskado kožnih sprememb, ki se pojavijo pri seboroičnem dermatitisu. Malassezia je običajen sestavni del kožne flore, toda pri osebah s seboroičnim dermatitisom kvasovke vdrejo v stratum corneum in sprostijo encime, zaradi katerih nastanejo proste maščobne kisline, ki povzročijo začetek vnetnega procesa.

Zdravljenje prhljaja in seboroičnega dermatitisa

Ne glede na to, da sta si prhljaj in seboroični dermatitis na videz različna imata eno skupno lastnost, na katero ciljamo pri zdravljenju in to je gliva rodu Malassezia. Zdravljenje s protiglivičnimi zdravili je osnova terapije za prhljaj in seboroični dermatitis. Pri prhljaju običajno za izboljšanje stanja zadošča uporaba topikalnih antimikotikov v obliki šamponov, ki naj vsebujejo keratolitike (salicilna kislina), cinkov pirition (normalizira luščenje), selenov sulfid, ketokonazol, ciklopiroks.

Tudi pri seboroičnem dermatitisu se lahko poslužujete zgoraj naštetih topikalnih antimikotikov, vendar včasih ti ne zadoščajo pri zdravljenju, zaradi česar je treba za kratek čas poseči po kortikosteroidih (hidrokortizon, fluokinolon, dezonid, betametazon valerat).

Občutljivo lasišče

Mnogi posamezniki pa se spopadajo tudi z občutljivim lasiščem. Za občutljivo lasišče so značilni subjektivni znaki nelagodja, brez vidnih znakov draženja in brez imunološkega odziva. Občutljivo lasišče kaže predvsem subjektivne simptome, kot so pekočina, mravljinčenje, srbenje ter bolečine. Občutljivost lasišča lahko sprožijo tako zunanji, kot notranji dejavniki. Med notranje dejavnike za razvoj občutljivega lasišča sodijo genetska predispozicija, stres, hormonski dejavniki ter razne kožne bolezni. Zunanja dejavnika, ki prispevata k razvoju občutljivega lasišča sta v največji meri pogost stik z vodo in napačna nega lasišča.

Lasišče je lahko občutljivo tudi zaradi oslabljene barierne funkcije, povečane nevrološke občutljivosti in povečane imunske odzivnosti. Poškodovana kožna bariera povzroči večjo izpostavljenosti živčnih končičev, kar tudi poveča možnost za vstop alergenov. Posledično je lasišče bolj nagnjeno k reakciji na zunanje dejavnike, pojavijo pa se tudi objektivni simptomi, kot je rdečica in eritem.

Najbolj pogosto pa do občutljivosti lasišča privede iritativni kontaktni dermatitis. Gre za vnetni odziv kože na zunanje dražeče dejavnike in se pokaže po prvem stiku s snovjo. Običajno se pokaže kot eritem. Ena izmed snovi, ki najpogosteje povzroča iritativni kontaktni dermatitis na lasišču je natrijev lavril sulfat, ki je pogosta sestavina v šamponih za lase.

Kako ublažiti občutljivost lasišča?

Pri osebah z občutljivim lasiščem je izredno pomembno, da uporabljajo nežna čistilna sredstva, ki vsebujejo blage površinsko aktivno snovi in se izogibajo odišavljenim izdelkom. Uporaba agresivnih površinsko aktivnih snovi (natrijev lavril sulfat, natrijev lavret sulfat) bo še dodatno razdražila lasišče, saj pride ob uporabi teh površinsko aktivnih snovi do velike spremembe pH, ki je občutljivo lasišče ne more uravnati, zaradi česar bo razdraženo. Pri umivanju las ne uporabljajte vroče vode, ker to poveča izpostavljenost živčnih končičev in povzroči večjo dovzetnost za preobčutljivostne reakcije.

Viri:

  1. Ranganathan, S., & Mukhopadhyay, T. (2010). Dandruff: the most commercially exploited skin disease. Indian journal of dermatology55(2), 130–134.
  2. Borda, L. J., & Wikramanayake, T. C. (2015). Seborrheic Dermatitis and Dandruff: A Comprehensive Review. Journal of clinical and investigative dermatology3(2), 10.13188/2373-1044.1000019.
  3. https://www.aafp.org/afp/2015/0201/p185.html
  4. Trüeb, R. M., Henry, J. P., Davis, M. G., & Schwartz, J. R. (2018). Scalp Condition Impacts Hair Growth and Retention via Oxidative Stress. International journal of trichology10(6), 262–270.
  5. Bin Saif, G. A., Ericson, M. E., & Yosipovitch, G. (2011). The itchy scalp–scratching for an explanation. Experimental dermatology20(12), 959–968.

Naša koža je, ne glede na to kakšne vse zunanje dejavnike prenaša, zelo občutljiva in je z njo potrebno ravnati previdno. Zaradi nepravilnega čiščenja ali prekomerne uporabe aktivnih sestavin lahko poškodujemo kožo. Poškodovana kožna bariera pa s seboj prinese cel kup težav.

Švinglc (plonk listek) o strukturi kože

Koža je največji organ v telesu in pokriva celotno zunanjo površino telesa. Koža je sestavljena iz treh slojev in sicer povrhnjice, dermisa in podkožja, ki se po svoji anatomiji in delovanju močno razlikujejo. Struktura kože je sestavljena iz zapletene mreže, ki telesu zagotavlja primarno obrambno linijo pred patogeni, UV svetlobo in kemikalijami ter mehanskimi poškodbami. Prav tako uravnava temperaturo in količino vode, ki se sprošča v okolje.

Kaj je kožna bariera in kako deluje?

Struktura stratum corneum je kot opečna stena, v kateri so korneociti ali „opeke“ obdani z medceličnimi lipidi, ki delujejo kot „malta“ za ohranjanje barierne funkcije kože. Dokler se opeke in malta držijo tesno skupaj je integriteta kože normalna. Prehajanje vode v in iz kože je kontrolirano tako, da se v vrhnji plasti kože ohranja približno 13 % vlažnost, patogeni iz okolja ne morejo prehajati v kožo, koža ima lastne zaščitne mehanizme pred UV svetlobo.

Protimikrobna zaščita je povezana z rahlo kislim pH-jem in protimikrobnimi peptidi. Hidratacija kože je ključnega pomena tudi za vzdrževanje homeostaze kožne pregrade.

Prikaz opek in malte na primeru kože. Vir: Rosso, James Del et al. “Understanding the Epidermal Barrier in Healthy and Compromised Skin: Clinically Relevant Information for the Dermatology Practitioner: Proceedings of an Expert Panel Roundtable Meeting.” The Journal of clinical and aesthetic dermatology vol. 9,4 Suppl 1 (2016): S2-S8.

Kaj je poškodovana kožna bariera?

Poškodba bariere je pojav, pri katerem se naše opeke in malta več ne držijo tako trdno skupaj. Ko se med seboj razmaknejo med opekami in malto ostanejo prazni prostori. Do tega pojava običajno pride zaradi zunanjih dejavnikov, kot so nepravilna nega kože, čiščenje kože z neustreznimi čistilnimi sredstvi, izpostavljenost raznim dražilnim snovem, prekomerna uporaba kozmetično aktivnih sestavin ali nizka vlažnost okolja.

Zunanji dejavniki so tisti, ki lahko spremenijo barierno funkcijo kože in na tak način povečajo transepidermalno izgubo vode, povzročijo spremembe beljakovin in lipidov v stratum corneum, kar postopoma lahko vodi do nastanka občutljive kože.

Če integritete bariere koža sama z lastnimi popravljalnimi mehanizmi ne more obnoviti, postane celotna situacija na koži zelo napeta. Torej nenehno izgubljate vlago iz kože, sestava lipidov se popolnoma spremeni oziroma jih je sčasoma vedno manj, koža zaradi pomanjkanja vlage izgubi na elastičnosti. Torej najprej pride do poškodbe bariere zaradi česar koža postane razdražena, če dalj časa ne ukrepamo pa koža že na splošno postane bolj občutljiva.

Koža predstavlja mehansko bariero, ki prepreči izgubo vode in škodljive učinke UV sevanja. Vir: Lee, Seung Hun et al. “An update of the defensive barrier function of skin.” Yonsei medical journal vol. 47,3 (2006): 293-306.

Zakaj pH vpliva na integriteto kožne bariere?

Najbolj pogost vzrok za poškodovano bariero je uporaba kozmetičnih izdelkov z neustreznim pH. pH kože je namreč bistven regulator kožne bariere. pH kože se pri osebah z normalno barierno funkcijo giblje nekje med 4,5 in 6. Pogosto in dolgotrajno zviševanje pH povzroči, da se malta in opeke več ne držijo skupaj in zaradi tega pride do zgoraj naštetih težav s kožo.

Kako določim ali je moja kožna bariera poškodovana?

  • Koža je suha – koža je suha, ko ji primanjkuje lipidov, kar vidimo predvsem kot luščenje in rdečico in je posledica spremenjene sestave oziroma pomanjkanja lipidov.
  • Koža je dehidrirana – koža je dehidrirana, ko odstotek vlažnosti pade pod 13 %. Kožo zaradi pomanjkanja vlažnosti zateguje, izgleda bolj pusto, pojavlja se lahko srbečica. Dehidrirana koža je posledica povečane transepidermalne izgube vode.
  • Koža se lušči – to sem sicer že omenila kot posledico suhe kože, vendar je pojav luščenja kože povezan s spremembo pH. V naši koži so encimi, ki sodelujejo pri obnavljanju kože in delujejo pri točno določenem pH. Sprememba pH lahko povzroči nenormalno luščenje kože in nastanek luskaste kože.
  • Prihaja lahko do pojava mozoljev ali izbruha aken – kisel pH naše kože omejuje kolonizacijo patogenih bakterij in spodbuja obstoj normalne mikroflore. V primeru dviga lahko pride do kolonizacije bakterij, ki pri normalnem pH kože ”spijo” in lahko naredijo štalo v obliki nastanka aken.

Vse The Ordinary in NIOD izdelke lahko dobiš na spletni strani Beautyology,eu!

Ali se poškodovano bariero da pozdraviti?

Seveda, le izbrati moramo pravilne izdelke in si dati čas. Kožna bariera si ne bo opomogla takoj, zato si ne belite las, če učinek ne bo viden v enem tednu. Čas obnavljanja bariere je odvisen od razsežnosti poškodbe in pa od vztrajnosti s pravilnimi izdelki.

Ker je koža izpostavljena številnim zunanjim dejavnikom, ki lahko privedejo do okvare barierne funkcije, je stratum corneum nenehno aktiven pri vzdrževanju normalnega fiziološkega stanja z uporabo različnih samopopravljalnih mehanizmov. Na podlagi mehanizmov, ki jih koža uporablja za obnavljanje bariere se zgledujemo tudi, ko koži lasten mehanizem odpove in je potrebno bariero pozdraviti s topikalnimi učinkovinami.

Živimo v dobi v kateri se kozmetična industrija razvija s svetlobno hitrostjo. Skorajda več ni osebe, ki bi uporabljala samo kremo za obraz. Večina nas uporablja vsaj 3 izdelke ali več naenkrat. Temu rečemo plastenje kozmetičnih izdelkov. Metoda plastenja ima veliko privržencev, vendar se najde tudi vedno več nasprotnikov.

Plastenje je tehnika nege kože, ki prihaja iz Azije. Ta tehnika je sestavljena iz nanosa različnih kozmetičnih izdelkov na obraz, v določenem zaporedju. Pogosto mislimo, da je ta tehnika priljubljena le med Azijkami. Plastenje je tehnika, ki se je poslužuje vedno več ljudi, ki svoji koži namenijo več, kot le kremo za obraz.

Kako slabo je v resnici plastenje?

Torej nasprotniki plastenja tej metodi očitajo, da na kožo nanesemo količino konzervansov, ki presega maksimalno dovoljeno koncentracijo. Proizvajalci le redko uporabijo maksimalno dovoljeno količino konzervansov. Maksimalne dovoljene koncentracije so določene tako, da tudi pri najbolj občutljivi koži ne povzročijo reakcije. Še ena stvar, ki jo pa tukaj morate vedeti je, da se koncentracije NE seštevajo! Tako, kot se SPF ne sešteva, se tudi koncentracije ne seštevajo.

Če imate 100 ml tonik v katerem je 0,1 % fenoksietanola in 250 ml serum v katerem je 0,15 % fenoksietanola to ni 0,35 % fenoksietanola. Žal izračun ni tako enostaven. Medtem, ko morate vedeti, da koncentracije dveh različnih konzervansov ne morete tako izračunati. Izračun je možen samo za enako sestavino.

Izračun pokaže, da je skupna koncentracija 0,13 %, kar pomeni, da je povečanje koncentracije minimalno. Takšna odstopanja bi težave povzročala samo osebam z res občutljivo kožo. Tako, da če ti paše še vedno uporabljaj tonik za obraz, saj ti konzervansi ne bodo ”odjedli” obraza, zaradi ene plasti več.

Vse izdelke The Ordinary in NIOD lahko kupite v spletni trgovini Beautyology.eu s kodo za popust COSMEDOC10.

Kolikor se zganja preplaha glede plastenja več različnih konzervansov, ali si se kdaj vprašal/a, da tudi v marsikaterem kozmetičnem izdelku uporabljajo več različnih konzervansov, da dosežejo maksimalno zaščito izdelka? Če pri tistem izdelku ni nobenega preplaha, tudi tukaj ni potrebno, da ga zganjamo.

Kako pravilno plastiti kozmetične izdelke?

V primeru plastenja obstaja eno preprosto pravilo in sicer, da vedno najprej nanesemo najmanj viskozen izdelek. Nato pa nadaljujemo z viskoznejšimi izdelki. Postopek nege kože vedno pričnemo z izdelki na vodni osnovi, torej tonikom, vlažilnim serumom, serumom z aktivnimi sestavinami na vodni osnovi. Izdelki na vodni osnovi lažje prehajajo kožo in jih je zato potrebno nanesti prve.

Zakaj bi izdelki na vodni osnovi prehajali kožo?

Kožo si moramo predstavljati kot strukturo, ki vsebuje velike molekule, kot so skvalen, maščobne kisline, voski, estri ter trigliceridi. Te molekule so v primerjavi z vodo sicer ogromne, vendar molekule niso združene, kot opeke, vendar je med njimi nekaj prostora. Zaradi tega prostora med večjimi molekulami lahko voda prehaja iz kože (transepidermalna izguba vode) in v kožo!

Najbolj viskozne izdelke, kot so kreme, olja ali masla je potrebno nanesti na koncu. Te sestavine v večini delujejo emolientno in okluzivno. Okluzivno delovanje pomeni, da ti izdelki na površini kože tvorijo film, ki ne prepušča vode. Torej zato je dobro, da pred kremo ali oljem nanesemo serum na vodni osnovi, saj se bo vlaga zaklenila v kožo. Namreč problemov pri tem, če bi najprej nanesli olje in nato serum na vodni osnovi je več.

  • Aktivna sestavina iz seruma ne bi dosegla kože – voda in olje se odbijata, zato bi serum na vodni osnovi ostal na površini olja
  • Kapljica seruma, ki bi se nahaja na površini olja bi sčasoma izhlapela

Torej škoda, da bi serum tako metali stran. Vendar zavedati se moramo, da noben izdelek ne tvori okluzivne plasti na koži zelo dolgo. Tudi okluzivne kreme, ki so namenjene preprečevanju izgubljanja vlage ter prodiranja drugih snovi v kožo, niso ravno cvetoče pri opravljanju svoje funkcije.

Posebno pozornost je potrebno nameniti aktivnim sestavinam

Nekatere kozmetično aktivne sestavine so sicer zelo učinkovite, vendar so znane po tem, da slabo prehajajo kožo. Primer takšne aktivne sestavine je vitamin C (askorbinska kislina), ki zelo slabo prehaja bariero kože. Zato je takšne sestavine potrebno uporabiti v prvih fazah nege, da so čim bližje koži in je tako večja možnost, da bodo prišle do željenega mesta.

Kakšen je pravilen vrstni red plastenja izdelkov?

Najprej začnemo s tonikom s katerim koži povrnemo njen naraven pH. Nadaljujemo s serumom na vodni osnovi, ki je namenjen vlaženju kože (hialuronska kislina, glicerol,..) ali pa serumom, ki vsebuje aktivne sestavine (kisline, vitamin C, vitamin B, peptidi). Zadnji korak, kot smo že zgoraj omenili je nanos kreme ali olja, ki zaklene vse prej nanesene sestavine v kožo. Čez dan pa še obvezno nanesi sončno kremo!

Vse izdelke The Ordinary lahko dobiš na spletni strani Beautyology.eu.

Prekomerna uporaba aktivnih sestavin lahko razdraži kožo!

S plastenjem kozmetičnih izdelkov ni nič narobe. Dokler plastiš izdelke, ki večinoma zagotavljajo vlago je malo stvari, ki bi lahko šle narobe. Vendar enako ne velja za aktivne sestavine. Uporaba prevelikega števila aktivnih sestavin poveča možnost, da se te med seboj ”skregajo”. To lahko povzroči draženje kože ali pa nepopolno prehajanje v kožo. Nepopolno prehajanje povzroči, da sestavina ostaja na koži, kar lahko zamaši pore in posledično povzroči nastanek mozoljčkov.

Ker so sestavine bolj aktivne in učinkovite kot kadarkoli prej, lahko tudi dražijo kožo, če z njimi pretiravate ali jih uporabljate v kombinacijah, ki niso primerne za vaš tip kože. Ena izmed pogostih napak s katero preobremenimo kožo je kombiniranje izdelkov, ki vsebujejo glikolno ali salicilno kislino, z retinoidi ob enakem času – torej, da uporabimo oboje zvečer.

Čim močnejši je izdelek, tem bolj konzervativni bodimo glede količine nanosa in pogostosti uporabe.

Kakšno pa je tvoje mnenje o plastenju kozmetičnih izdelkov?

Je občutljiva koža tip kože ali samo trenutno stanje? Za občutljivo kožo nimamo točne definicije, ki bi opisala, kaj to sploh je. Veš tisto, ko te vse srbi, peče, zbada – ja, občutljiva koža.

Kaj je občutljiva koža?

Občutljiva koža je stanje kože, ki izkazuje povišano netoleranco na snovi, ki jih nanašamo na kožo. Lahko je simptom, ki spremlja druge kožne motnje ali je popolnoma samostojna motnja. Kliničnih znakov običajno ni, z izjemo blagega eritema (rdečina) na licih. Občutljiva koža je simptom z zelo raznolikimi notranjimi (endogenimi) in zunanjimi (eksogenimi) dejavniki, za katere vzroka žal ne poznamo. Najbolj pogosti objektivni znaki občutljive kože so povečana transepidermalna izguba vode, zmanjšana hidratacija zgornjih plasti kože, rdečica in manjša proizvodnja sebuma.

Med eksogene (zunanje) vzroke štejemo subjektivno iritacijo (draženje), objektivno iritacijo (iritativni kontaktni dermatitis), alergijski in fotalergijski kontaktni dermatitis ter kontaktna urtikarija. Poplava dermatitisov, ja.

Vloga iritacije pri občutljivi koži

Subjektivno iritacijo posamezniki z občutljivo kožo opisujejo kot občutke zbadanja, zategovanja, mravljinčenja ali srbenja. Večina posameznikov z občutljivo kožo izkazuje te simptome, a vidnih znakov vnetja ni. Snovi, ki povzročajo subjektivno iritacijo, je na ljudeh, ki niso občutljivi, ne povzročajo. Med snovi, ki povzročajo subjektivno iritacijo štejemo propilenglikol, butilenglikol, hidroksi kisline in alkohole.

Objektivna iritacija je vnetni odziv kože na zunanje dražeče dejavnike. Znaki se pokažejo ob prvem stiku s snovjo kot eritem, luščenje, razjede,.. Snovi, ki potencialno povzročajo objektivno iritacijo so hidroksi kisline (AHA, BHA), retinoidi (retinojska kislina, retinol), kalcijev tioglikolat v kremah za depilacijo, mehanski pilingi, benzojska kislina, etanol in natrijev lavril sulfat.

Alergijski kontaktni dermatitis je posledica alergijske preobčutljivostne reakcije kože, za katero je potrebna predhodna senzibilizacija celic imunskega sistema. Znaki so vidni šele po večkratni uporabi, torej moramo nujno priti v stik s snovjo vsaj dvakrat. Alergijski kontaktni dermatitis je zelo redek vzrok. Snovi, ki potencialno povzročajo alergijski kontaktni dermatitis so dišave, konzervansi, barvila, emulgatorji, propilenglikol, lanolin, dihidroksiaceton, organski UV filtri, nikelj, kromati in kobalt.

Kontaktna urtikarija ali koprivnica se kaže kot srbeče kožne spremembe, ki običajno izginejo v 24 urah. Lahko je imunološki (alergijski) ali neimunološki odziv. Najpogosteje jo povzročajo konzervansi kot sta benzojska in sorbinska kislina, dišave, parabeni, alkoholi, formaldehid, salicilna kislina in kana.

Fotosenzitivne reakcije običajno nastanejo zaradi sinergističnega delovanja (vplivajo ena na drugo) neke sestavine in UV svetlobe. Z UV svetlobo na primer odreagirajo dišave, organski filtri (PABA, benzofenoni, avobenzon) in nekatera olja kot je bergamotovo olje.

Fotografija: Nel Čater

Vzroki za občutljivo kožo

Endogeni vzroki so lahko atopijski dermatitis, rozacea in psoriaza. Ljudje s kožnimi boleznimi so na splošno bolj dovzetni za neželene reakcije kozmetike, saj okvarjena barierna funkcija kože olajša vstop kozmetičnih sestavin v globje plasti.

Občutljiva koža izkazuje moteno barierno funkcijo, zaradi česar je večja imunska odzivnost in večja preobčutljivost.

Endogeni vzroki (notranji) genetska predispozicija, atopijska koža, suha koža, seboreja, rozacea
Eksogeni vzroki (zunanji) veter, mraz, suh zrak, onesnaženost, oksidacijski stres, nepravilna nega kože

Kaj pa nega občutljive kože?

Najboljši pristop je najprej izogibanje eksogenim in endogenim vzrokom ter potencialnim iritantom v kozmetiki. Priporočava, da kupujete negovalne izdelke, ki so namenjeni za občutljivo kožo, kar pomeni, da mora na izdelku pisati na primer: hipoalergeno, dermatološko/klinično testirano ali pa testirano na alergije. Navadno so taki izdelki tudi brez dišav, konzervansov oz. konzervansi delujejo sinergistično in jih je količinsko manj. V izdelku naj ne bo prisotnih nobenih potencialno alergenih snovi in izdelki naj bodo čimbolj naravni.

Izogibamo se alkalnih mil, ki kožo izsušijo in porušijo njej kislinski plašč. Izogibamo se odišavljenim in obarvanim izdelkom. Cilj čiščenja in nege občutljive kože je ohraniti njeno funkcijo. Predvsem je pomembno, da se izogibamo hlapnim vehiklom (kozmetični podlagi) in topilom, ki pospešujejo penetracijo skozi kožo (etanol, propilenglikol). Potrebno je previdno izbirati površinsko aktivne snovi (v šamponih), naj prevladujejo anionske površinsko aktivne snovi, saj so najbolj blage.

Fotografija: Nel Čater, Neja Stojnić

Pomembno je, da vzdržujemo osnovni pH kože, ki znaša okoli 5,5. Kislinski plašč kože namreč zagotavlja zaščito pred okoljem. Nevtralizira tudi nanos spojine z višjim ali nižjim pH in posledično zmanjša iritacijo ter podpira nastajanje epidermalnih lipidov. Pri posameznikih z občutljivo kožo je pH kože po navadi višji, saj je sposobnost nevtralizacije ovirana in potencialni iritanti poškodujejo bariero.

V izdelke za občutljivo kožo pa lahko dodajamo tudi antiiritante, ki lahko delujejo protivnetno in se vežejo na iritante, tako da ti postanejo neaktivni. Kot antiiritanti delujejo nekatere stroncijeve in cinkove soli.

Iz vsega povedanega lahko zaključimo, da je mehanizem, zakaj pride do stanja občutljive kože, zelo težko določiti. Namreč vsak posameznik lahko ”občutljivost” izkazuje na drugačen način, ni nujno, da so spremembe objektivne in vidne. Vsak najboljše ve zase in za svojo kožo, kaj mu ustreza in kaj morda povzroča preobčutljivost. So pa smernice, s katerimi si lahko pomagate in preprečite nepotrebno draženje kože.