Kakšen mesec nazaj se je na nacionalni televiziji predvajala oddaja o nevarnosti uporabe tamponov. Sklepam, da je večina ta dokumentarec spregledala oz. ni imela časa, da ga pogleda. Pa mislim, da bi si vsi morali vzeti čas in si pogledati dokumentarec, ki govori o izdelkih, ki jih ženske uporabljamo vsak mesec. Pa ne, da sama ne bi vedela kakšen je riziko uporabe tamponov, a dejansko me je dokumentarec spodbudil k temu, da raziščem kako se izdelujejo tamponi, kak riziko za zdravje predstavljajo in to zapišem na blogu.

O čem je torej govoril dokumentarec z naslovom Tamponi: naši najbližji sovražniki? O tem kako so ženske zbolele za sindromom toksičnega šoka, ki ga niso povezale z uporabo tamponov. O tem, kako se tamponi pridobivajo in kakšne nevarnosti so povezane z njihovo uporabo.

Kaj je sindrom toksičnega šoka in kako do njega sploh pride? Kako so z njim povezani tamponi?

Sindrom toksičnega šoka je bolezen, posredovana s toksini, ki jo povzročajo stafilokoki ali S. Aureus. Ti superantigeni zaobidejo normalno imunsko pot, kar povzroči prekomerno aktivacijo citokinov in vnetnih celic. To posledično privede do znakov in simptomov vročine, izpuščaja, hipotenzije in odpovedi organov zaradi kapilarnega popuščanja.

S. aureus je zelo pogosta bakterija, namreč pri več kot polovici ljudi je naravno prisotna na koži, v nožnici ali danki. Toda v času ženskega mesečnega perila se v nožnici ustvari toplo in vlažno okolje, ki spodbuja razmnoževanje stafilokokov. Zadrževanje krvi, kot to povzročajo tamponi, predstavlja popolno okolje za razvoj streptokokov, ki lahko hitro penetrirajo v krvni obtok. Bombaž ali viskoza iz katerega so narejeni tamponi predstavljajo popolno okolje za hitrejše razmnoževanje stafilokokov.

Kaj so trije glavni dejavniki za rast S. Aureus?

  • Kopičenje krvi v tamponih
  • Povišanje vaginalnega pH v času menstruacije s 4,2 na približno 7,4
  • Obstoj kisika in ogljikovega dioksida v nožnici med menstruacijo.

Ko se S. aureus dovolj razmnoži, začne izločati toksin imenovan TSST-1. Približno 80 odstotkov žensk naravno proizvaja protitelesa proti TSST-1, zato se njihova telesa lahko borijo proti temu toksinu. Toda za 20 odstotkov, ki tega ne zmorejo, lahko TSST-1 raste nenadzorovano in tako povzroči ogromno škodo.

Zakaj so tamponi tako problematični?

Dokumentarec Tamponi: naši najbližji sovražniki je prikazal tudi razne televizijske in pisane novice o sindromu toksičnega šoka (TSS), ki se je prvič pojavil okoli leta 1970. V tistem času so poročali o kar 812 primerih med ženskami, ki so v času menstruacije uporabljale tampone. Za večino od teh žensk je bil sindrom toksičnega šoka usoden. Te številke so se sicer z leti precej znižale, zahvaljujoč spremembam proizvodnih praks. Do leta 1989 so poročali o 61 primerih TSS, leta 2016 pa o 40 primerih, kar je še vedno veliko.

Vzrok za nastanek toksičnega šoka so bili v večini primerov superabsortivni tamponi.

Kaj so superabsorptivni tamponi?

To so tamponi, ki lahko absorbirajo več krvi in jih posledično tudi dalj časa pustimo vstavljene v nožnici. Kar proizvajalci ne navajajo je, da bolj kot je absorptiven tampon, večja je možnost za nastanek toksičnega šoka. Kako je to logično? Bolj, kot je absorptiven tampon, več krvi lahko zadrži in posledično nastaja tudi več streptokokov, ki potencialno predstavljajo nevarnost za nastanek sindroma toksičnega šoka. Absorptivnost tamponov je označena s kapljicami – več kot je kapljic na embalaži, večja je verjetnost za nastanek sindroma toksičnega šoka.

Vsi tamponi na trgu, ki so jih preiskovali v mnogih študijah so povzročili rast bakterije S. aureus in njenega toksina. Toda v nasprotju s preteklimi raziskavami so znanstveniki ugotovili, da se v tamponih iz organskega bombaža, za katere se je mislilo, da predstavljajo manjše tveganje za TSS kot druge vrste, namnoži še več bakterij S. Auerus kot v tamponih iz bombaža, bombaža in viskoze oz. viskoze same.

Verjetno si sedaj mislite, pa sej ta sindrom toksičnega šoka je res redek. Vendar po mojem mnenju obstaja pri tamponih večji problem.

Po mojem mnenju je največji problem kako se tamponi izdelujejo. V dokumentarcu Tamponi: naš najbližji sovražnik, niso imeli možnosti pogledati v industrijo predelave surovine za izdelavo tamponov. So pa imeli možnost govoriti z žensko, ki je včasih delala v tej industriji in je izdala šokantne podatke o predelavi teh materialov. Od beljenja z klorovodikovo kislino, do uporabe dioksinov. Meni se iskreno zdi to najbolj problematičen vidik, saj je vaginalna sluznica tudi način dostave določenih zdravilnih učinkovin, a na žalost tudi toksinov. Nožnica je bogato prepletena s krvnimi žilami in proizvaja mukus, ki jo ščiti pred škodljivimi mikroorganizmi. Sluznica nožnice je sposobna izločati in absorbirati tekočino z večjo hitrostjo kot koža.  Problem absorpcije preko vaginalne sluznice je, da ne pride do metabolizma. To pomeni, da karkoli penetrira skozi vaginalno sluznico ne gre skozi jetra, ki so glaven filtrirni organ. Vse, kar se absorbira skozi vaginalno sluznico gre direktno s krvjo do organov.

Katere kemikalije pa so vse našli v komercialno dostopnih tamponih?

Dioksini so kemikalije, ki se uporabljajo pri beljenju bombaža in lesene kaše in v študijah so jih velikokrat našli prisotne v tamponih, čeprav le v sledovih. Študija iz leta 2002 je modelirala izpostavljenost dioksinom štirih blagovnih znamk tamponov in ocenila, da so nepomembne v primerjavi z izpostavljenostmi dioksinom preko prehrane. FDA opisuje tveganje škodljivih učinkov dioksinov v tamponih kot “zanemarljive”. Vendar nobena raziskava do sedaj ni testirala difuzije dioksinov iz tamponov v nožnici in vivo. Po Tiernovi študiji lahko celo minutna izpostavljenost dioksinom povzroči kopičenje v telesu. Ženske namreč v povprečnem številu menstruacijskih ciklov v celotnem življenjskem obdobju porabijo približno 11.400 tamponov. To pomeni, da smo izpostavljene dioksinom kar 11.400-krat.

Rezultati testiranja so v štirih znamkah tamponov, ki jih izdelujejo iz rajona, odkrili ogljikov sulfid, znan reproduktivni toksin. Ogljikov sulfid je kemikalija, ki se večinoma uporablja pri proizvodnji rajona. Poleg tega so nekatere blagovne znamke tamponov vsebovale druge hlapne organske spojine, vključno z reprodukcijskimi toksini, toluenom in ksilenom, kot tudi rakotvornim metilen kloridom.

Ampak študije kažejo na to, da naj bi menstrualne skodelice tudi povzročale sindrom toksičnega šoka?

Menstrualne skodelice so se sicer pojavile na trgu že leta 1950, a zaradi velikega oglaševanja tamponov niso doživele takšnega razcveta kot tamponi. Menstrualne skodelice so ženski higienski izdelki, narejeni po večini iz medicinskega silikona, ki je vlit v kalupe. Vedno več žensk se odloča za nakup menstrualnih skodelic, saj so bolj varne, bolj higienske, pa tudi bolj okolju prijazne. Medtem, ko med vsako menstruacijo porabimo vsaj en paket vložkov/tamponov, je menstrualna skodelica ob pravilni uporabi investicija za več let.

Res je, leta 2015 sta se pojavila dva sindroma toksičnega šoka pri uporabi menstrualne skodelice, pa tudi ena in vitro (narejena na celicah) študija dokazuje, da je možnost za pojav toksičnega šoka pri menstrualni skodelici. V resnici sta se ta dva primera TSS, povezana z uporabo menstrualne skodelice pojavila zaradi zelo dolgotrajne uporabe (vstavljeno 7 dni namesto priporočenih največ 12 ur).

Ampak predpostavimo, da je nevarnost za nastanek toksičnega šoka, kako to je možno? Kot sem že zgoraj omenila, je vzrok za razvoj S. aureus zadrževanje krvi v telesu – kar dela tudi menstrualna skodelica. Vendar je dejstvo, da se kri zadržuje v notranjosti skodelice, zunanjost skodelice pa ločuje kri od vaginalne sluznice. Medtem, ko je tampon in tudi kri, zadržana v tamponu, v direktnem stiku z vaginalno sluznico, kar poveča možnost za prehod S. Aureus v krvni obtok.

Ali to pomeni, da je vse tako nevarno, da moram uporabljati vložke?

Ne. Jaz sem ne glede na vse prebrano še vedno zagovornik menstrualne skodelice, ker je bolj higienična. Bakterije se v precej manjši meri adsorbirajo na silikon v primerjavi z bombažem ali viskozo, ki predstavljata tudi potencialen medij za razmnoževanje bakterij. Hkrati pa je način izdelave menstrualnih skodelic manj sporen, kot tamponov, ki vsebujejo mnogo zdravju nevarnih snovi v sledovih. Medicinski silikon je inerten.

Zgoraj sem omenjala in vitro študijo, torej ja v zbrani krvi se tvori S. Aureus in se sprošča toksin, ki lahko povzroča toksični šok, a je možnost precej manjša v primerjavi s tamponi. A to je vseeno samo in vitro študija, in vivo (na ljudeh) študij ni nobenih. Med prebiranjem študij sem naletela tudi na primer 37-letne ženske, ki je doživela sindrom toksičnega šoka pri uporabi menstrualne skodelice. Ampak sočasno so ugotovili tudi, da si je ta ženska med vstavljanjem menstrualne skodelice povzročila rano na vaginalni sluznici, skozi katero so potem toksini S. aureus lahko prodrli direktno v krvni obtok.

Če upoštevamo vsa varnostna navodila zmanjšamo riziko na minimum. Verjetno je večja možnost, da nas povozi avto, kot da pride do sindroma toksičnega šoka pri uporabi menstrualne skodelice. Ravnajte se v skladu z navodili, nikoli ne pustite tampona oz. menstrualne skodelice vstavljene več kot 4-8 ur. Menstrualno skodelico se priporoča, da pred vsakim vstavljanjem pregrejete v vroči vodi, nikakor pa je ne razkužujte z razkužilom, saj lahko le to vpliva na lastnosti materiala iz katerega je narejena. Vedno pred vstavljanjem umijte in razkužite roke.

Objava je nastala na lastno pobudo, objavo pa je podprlo slovensko podjetje, ki je izdelalo svojo menstrualno skodelico LaliCup. V namen objave so mi podarili v test tudi svojo menstrualno skoledico.

Viri:

  1. Ross A, Shoff HW. Toxic Shock Syndrome. [Updated 2019 Jun 22]. In: StatPearls [Internet]. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; 2020 Jan-. Available from: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK459345/
  2. Marton M. (2016). Staphylococcal Toxic Shock Syndrome Caused by an Intravaginal Product. A Case Report. Journal of critical care medicine (Universitatea de Medicina si Farmacie din Targu-Mures)2(1), 51–55.
  3. Vostral S. (2017). Toxic shock syndrome, tampons and laboratory standard-setting. CMAJ : Canadian Medical Association journal = journal de l’Association medicale canadienne189(20), E726–E728.
  4. Nicole W. (2014). A question for women’s health: chemicals in feminine hygiene products and personal lubricants. Environmental health perspectives122(3), A70–A75.
  5. van Eijk, A. M., Zulaika, G., Lenchner, M., Mason, L., Sivakami, M., Nyothach, E., Unger, H., Laserson, K., & Phillips-Howard, P. A. (2019). Menstrual cup use, leakage, acceptability, safety, and availability: a systematic review and meta-analysis. The Lancet. Public health4(8), e376–e393.
  6. Mitchell, M. A., Bisch, S., Arntfield, S., & Hosseini-Moghaddam, S. M. (2015). A confirmed case of toxic shock syndrome associated with the use of a menstrual cup. The Canadian journal of infectious diseases & medical microbiology = Journal canadien des maladies infectieuses et de la microbiologie medicale26(4), 218–220.
  7. Nonfoux, L., Chiaruzzi, M., Badiou, C., Baude, J., Tristan, A., Thioulouse, J., Muller, D., Prigent-Combaret, C., & Lina, G. (2018). Impact of Currently Marketed Tampons and Menstrual Cups on Staphylococcus aureus Growth and Toxic Shock Syndrome Toxin 1 Production In VitroApplied and environmental microbiology84(12), e00351-18.
  8. Mitchell, M. A., Bisch, S., Arntfield, S., & Hosseini-Moghaddam, S. M. (2015). A confirmed case of toxic shock syndrome associated with the use of a menstrual cup. The Canadian journal of infectious diseases & medical microbiology = Journal canadien des maladies infectieuses et de la microbiologie medicale26(4), 218–220.
  9. https://www.nationalgeographic.com/environment/2019/09/how-tampons-pads-became-unsustainable-story-of-plastic/
  10. https://www.womensvoices.org/2018/06/05/new-tampon-testing-reveals-undisclosed-carcinogens-and-reproductive-toxins/
  11. http://www.center4research.org/tampon-safety/
0 replies

Leave a Reply

Want to join the discussion?
Feel free to contribute!

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja