V zadnjih letih se o kožni barieri govori več, kot kadarkoli poprej in to z dobrim razlogom. Zdrava kožna bariera je namreč temelj za lepo in zadovoljno kožo.
Kaj je kožna bariera?
Koža predstavlja skrajno zunanjo površino telesa, kar pomeni, da nosi veliko odgovornost v smislu fizične, kemične in imunološke zaščite telesa pred zunanjim okoljem. Največjo vlogo pri zaščiti ima najbolj zunanja plast kože – povrhnjica (epidermis), bolj konkretno rožena plast (stratum corneum).
Kaj je sploh funkcija kožne bariere? Poenostavljeno povedano zadržati dobre snovi v koži (vodo) in preprečiti vstop slabim snovem v kožo oz. v telo.
Naša koža je sestavljena iz treh glavnih plasti:
- Povrhnjica (lat. epidermis): najbolj zunanja plast, ki zaradi direktnega stika z okoljem nosi najpomebnejšo vlogo zagotavljanja konstantnih pogojev za vse zapletene procese znotraj našega telesa.
- Usnjica (lat. dermis): osrednja plast kože, sestavljena iz vlaken, ki so odgovorna za elastičnost, prožnost, moč in volumen kože, limfnih in krvnih žil, živčnih končičev, lasnih mešičkov in žlez (lojnic, znojnic …).
- Podkožje (lat. subcutis): zadnja in najobsežnejša plast kože je sestavljena pretežno iz maščevanja, njena glavna vloga pa je predvsem mehanična zaščita notranjih organov in toplotna izolacija.
Našo povhnjico lahko razdelimo še na nadaljnih 5 podplasti:
- Rožena plast (lat. stratum corneum)
- Svetleča plast (lat. stratum lucidum),
- Zrnata plast (lat. stratum granulosum),
- Trnasta plast (lat. stratum spinosum),
- Bazalna plast (lat. stratum basale).
Na podlagi ilustracije je razvidno, da je rožena plast tista, ki opravlja funkcijo kožne pregrade oz. kožne bariere. V roženi plasti se prepletajo trije pomembni stebri zaščite.
Fizična zaščita
Kožna bariera nas fizično ščiti pred vdorom trdnih delcev, okoljskih nečistoč, vode ter mikroorganizmov, ki bi lahko potencialno škodovali našemu telesu, a hkrati pred izgubo vode iz telesa. Brez kožne bariere bi namreč v relativno kratkem času izgledali kot suha sliva.
Razlog, da lahko opravlja to funkcijo je v njeni sestavi. Roženo plast kože tvorijo tesne plasti korneocitov (odmrlih kožnih celic), povezanih z lipidi (maščobnimi komponentami, kot so ceramidi, holesterol, fitosfingozin) – to strukturo velikokrat imenujemo model opečnatega zidu.
Kemična zaščita
pH na površini naše kože je kisel, kar je posledica razgradnih produktov sebuma, ki ga naše žleze lojnice izločajo na površino kože. Kombinacija maščobnih kislin in lipidov je odgovorna, da se pH zdrave kože giblje med 4,5 in 5,5.
Proste maščobne kisline:
- vzdržujejo nizek pH in zavirajo rast patogenih (škodljivih) mikroorganizmov,
- krepijo odpornost kože s spodbujanjem izražanja enega izmed najpomembnejših protimikrobnih peptidov v človeški koži.
Kislost rožene plasti kože je pomembna tako za nastanek prepustne bariere kot za protimikrobno obrambo. Pri teh pH vrednostih so na koži prisotne predvsem njej koristne bakterije, kar je ugodno za razvoj zdravega mikrobioma.
Imunološka zaščita
Poleg prej omenjenih barier je pomemben tudi mikrobiom kože. To je skupek za našo kožo koristnih mikroorganizmov (bakterij, gliv in virusov), ki spodbujajo vrsto imunskih odzivov in tako kožo ščitijo pred vdorom škodljivih mikroorganizmov.
Poškodovana kožna bariera?
O poškodovani kožni barieri govorimo kadar je komprimitiran eden ali več strebrov zaščite. Do poškodbe lahko pride zaradi genetskih predispozicij (kožna obolenja, pri katerih je kožna bariera že naravno oslabljena), neustrezne nege kože in stresa.
Ko pride do poškodbe je koža bolj dovzetna za izgubo vode in vstop patogenih mikroorganizmov, posledično pa to kaže tudi navzen s sledečimi simptomi:
- Dehidracija – koža izgublja povečano količino vode, kar se kaže kot občutek zategovanja, drobno luščenje, bledikav in neenoten ten.
- Razdraženost – koža se odziva s pekočim občutkom, zategovanjem, pojavlja se rdečica.
- Nenadno intenzivno mastenje ali pojav aken – koža izgubo vode poskuša ustaviti s povečano proizvodnjo sebuma, hkrati pa so bolj aktivne žleze lojnice dovzetne za kolonizacijo s Cutibacterium Acnes, katere razvoj je v stanju normalne kožne bariere omejen.
Razlogi, da pride do poškodbe kožne bariere
Poškodbo bariere si lahko pridelamo tudi sami, z neustrezno in preagresivno nego za našo kožo. To je še posebej pogosto pri mastni in aknasti koži, kjer se stanje naslavlja z agresivnim čiščenjem, adstringentnimi pripravki z veliko alkohola, eteričnimi olji in prevelikim številom aktivnih sestavin.
V osnovi so sprožilci za poškodbo bariere neprilagojeno čiščenje kože, ki odstrani preveč lastnih lipidov (trda mila), neprilagojena uporaba aktivnih učinkovin (bodisi s preveliko frekvenco ali koncentracijo glede na naše stanje kože), grobo ravnanje s kožo (prepogosta eksfoliacija, grobi pilingi), dolgoročna neuporaba kreme z zaščitnim faktorjem.
Seveda en kiks pri aktivnih učinkovinah, pilingu ali čiščenju kože še ne bo vodil v poškodbo bariere, a dolgoročno ponavljanje določenih napak lahko. Koliko časa bo koža tolerirala napačno ravnanje pa je povsem individualno pogojeno.
Kako sanirati kožno bariero?
Poškodovano kožno barierro se seveda da popraviti, a to zahteva čas in potrpežljivost. Ponovna vzpostavitev vseh obrambnih stebrov zaščite je zahtevna in v veliki meri odvisna od stopnje poškodbe. Osnovna vodila pri sanaciji poškodovane kožne bariere so:
- Maksimalno poenostavi rutino nege kože,
- Vrni se k osnovnim korakom nege (čiščenje, vlaženje in UV zaščita) ter osnovnim sestavinam (vse aktivne sestavine umakni iz rutine),
- Redno in dosledno se ščiti pred UV sevanjem.
Več o postopku sanacije kožne bariere si lahko prebereš v objavi Kako popraviti poškodovano kožno bariero in Vodič po sestavinah za zdravo kožno bariero.
V primer, da se vam porajajo še kakšna vprašanja pa dobrodošli, da vprašate!
- Denda, M. (2002). New strategies to improve skin barrier homeostasis. Advanced Drug Delivery Reviews, 54, S123–S130.
- Elias P. M. (2008). Skin barrier function. Current allergy and asthma reports, 8(4), 299–305.
- Haftek, M., Roy, D. C., & Liao, I. C. (2021). ARTICLE: Evolution of Skin Barrier Science for Healthy and Compromised Skin. Journal of drugs in dermatology : JDD, 20(4), s3–s9.
- Lee, H. J., & Kim, M. (2022). Skin Barrier Function and the Microbiome. International journal of molecular sciences, 23(21), 13071.
- Proksch, E., Brandner, J. M., & Jensen, J. M. (2008). The skin: an indispensable barrier. Experimental dermatology, 17(12), 1063–1072.
- Rosso, J. D., Zeichner, J., Alexis, A., Cohen, D., & Berson, D. (2016). Understanding the Epidermal Barrier in Healthy and Compromised Skin: Clinically Relevant Information for the Dermatology Practitioner: Proceedings of an Expert Panel Roundtable Meeting. The Journal of clinical and aesthetic dermatology, 9(4 Suppl 1), S2–S8.
- Yousef H, Alhajj M, Sharma S. Anatomy, Skin (Integument), Epidermis. In: StatPearls. Treasure Island (FL): StatPearls Publishing; November 14, 2022.
