Alkoholi so na podobno slabem glasu, kot silikoni in parabeni. Ko vidimo na izdelku sestavino s končnico alkohol, ga avtomatsko kategoriziramo kot slabega. Ampak, ali vse izdelke, ki vsebujejo katerokoli vrsto alkohola, lahko z razlogom razglasimo za slabe ali samo preveč posplošujemo?
Kaj sploh so alkoholi in kakšna je njihova funkcija?
Alkoholi so spojine, ki imajo –OH (hidroksilno) skupino, vezano na ogljikov atom v alkilni skupini. Skupina je lahko vezana na primarni, sekundarni ali terciarni C-atom, zato ločimo primarne, sekundarne in terciarne alkohole.
Med primarne alkohole sodijo metanol, etanol, izopropilni alkohol in drugi. Med sekundarne alkohole sodita 1-propanol in 2-propanol ter drugi. Obstajajo tudi alkoholi z dvema, tremi ali več –OH skupinami, ki jih imenujemo dioli, trioli itd. Med najbolj znane sodijo glicerol, etilenglikol, propilenglikol, eritriol in ostali.
Alkoholi imajo v kozmetičnih izdelkih več funkcij. Večinoma se uporabljajo kot topila ali sotopila, v visokih koncentracijah delujejo protimikrobno in zato izdelkom ni potrebno dodajati konzervansa.
”Brez alkohola” ne pomeni brez alkohola.
Proizvajalci kozmetičnih izdelkov že vrsto let tržijo določene kozmetične izdelke, ki ne vsebujejo etanola, z oznakami “brez alkohola”. Vendar “alkoholi” so velika in raznolika družina snovi z različnimi imeni in različnimi učinki na kožo. To lahko povzroči zmedo med potrošniki, ki preveč posplošujejo uporabo alkoholov v kozmetiki.
V kozmetičnem označevanju se izraz “alkohol”, ki se uporablja sam, nanaša na etilni alkohol. Kozmetični izdelki, vključno s tistimi, ki so označeni kot “brez alkohola”, lahko vsebujejo druge alkohole, kot so cetil, stearil, cetearil ali lanolinski alkohol. Ti so znani kot maščobni alkoholi, njihovi učinki na kožo pa se precej razlikujejo od učinkov etanola.
Se je katerim alkoholom potrebno izogibati?
Ko pomislimo na ”slabe” alkohole nam prvo na misel padejo alkohol denat, etanol, izopropilni alkohol in SD Alkohol (kar pomeni “posebej denaturirani alkohol”). Te alkohole običajno uporabljamo kot topila za kozmetično aktivne sestavine, ki so netopne v vodi. Uporaba teh spojin v kozmetiki pusti na koži hladilen občutek, saj alkohol hitreje izhlapi kot voda, hkrati pa dajejo izdelkom ”light-weight” teksturo. Pomagajo tudi pri penetraciji kozmetično aktivnih spojin v kožo. Zaenkrat v redu, ne? Ampak teh alkoholov se drži sloves, da dražijo kožo in, da jo izsušujejo.
Etanol ali etilni alkohol
Etanol se široko uporablja v vseh vrstah izdelkov, katerim je naša koža neposredno izpostavljena. V znanstveni literaturi najdemo kontradiktorne dokaze o varnosti takšnih topikalnih aplikacij alkohola.
Za etanol je znano, da izboljša penetracijo drugih snovi in se lahko uporablja v transdermalnih dostavnih sistemih. Bommannan je v svoji študiji ugotovil, da etanol vstopa v kožo in vivo in odstrani izmerljive količine lipidov iz površja kože. Odstranitev lipidne plasti lahko zmanjša funkcijo kožne bariere, zaradi česar postane koža bolj prepustna. Zaradi tega, ker je koža bolj prepustna pride do večje transepidermalne izgube vode in manjše hidratiranosti povrhnjice, kar še dodatno poveča suhost kože. Daljša uporaba lahko povzroči suho, luščečo kožo zaradi zmanjšane količine lipidov in vlage, povzroči pa tudi lokalno vnetje.
Alkohol denat
Alkohol denat je kratica za denaturirani alkohol, ki se uporablja v kozmetiki in izdelkih za osebno nego. Denaturirani alkohol je etanol, ki vsebuje denaturant. Običajni denaturanti v kozmetičnih izdelkih in izdelkih za osebno nego so: denatonium benzoat, t-butil alkohol, dietil ftalat in metilni alkohol. Postopek denaturiranja alkohola kemično ne spremeni molekule etanola.
Denaturirani alkohol je na splošno označen kot alkohol Denat ali SD (posebej denaturiran) alkohol.
Deluje kot sredstvo proti penjenju, adstringent, protimikrobno sredstvo in topilo. Eden izmed glavnih razlogov za uporabo denaturiranega alkohola je prav njegovo adstringentno delovanje. Adstringent je snov, ki zmanjšuje prepustnost površine sluznice ali kože in kapilar ter s tem zmanjšuje vnetno reakcijo in občutljivost za zunanje vplive. Adstringent interagira z določenimi funkcionalnimi skupinami, sploh sulfhidrilnimi, na površini beljakovin in zato povzroči njihovo obarjanje. Adstringenti hladijo kožo in povzročijo začasni tonirni učinek.
Uporaba denaturiranega alkohola
Denaturirani alkohol se pogosto uporablja v izdelkih za zdravljenje aken. Izdelek, ki vsebuje denaturirani alkohol se hitreje posuši, pri čemer daje hladilni učinek in takoj razmasti kožo. Vendar pa lahko takojšnji učinki razmaščevanja izdelkov na osnovi alkohola dejansko spodbudijo žleze lojnice, da proizvedejo več olja, kar povzroči, da koža postane še bolj sijoča in mastna kot prej. Prekomerna proizvodnja sebuma v kombinaciji z draženjem, ki ga lahko povzroči denaturirani alkohol, lahko vodi do povečanega nastanka aken.
V primeru dolgotrajne uporabe izdelkov za nego kože, ki vsebujejo visoke koncentracije denaturiranega alkohola, lahko pride do sušenja kože in draženja. Denaturirani alkohol lahko povzroči tudi erozijo površinskega sloja kože, kar vodi do oslabljene kožne bariere.
Denaturiran alkohol je pogost v izdelkih po britju, kjer potrebuje koža adstringenten učinek. Pogosto ga zasledimo tudi v sončnih kremah, saj je dobro topilo za UV filtre in omogoča njihovo porazdelitev po koži.
Izopropilni alkohol
Izopropilni alkohol ali 2-propanol je vnetljiva tekočina, ki jo dobivamo iz propilena. Je topilo, ki deluje kot sredstvo proti penjenju, adstrigent in sredstvo za zmanjševanje viskoznosti.
Sprej za razprševanje s koncentracijo izopropilnega alkohola 80,74% ni pokazal nobene možnosti za dermalno senzibilizacijo pri 9 človeških udeležencih. V eni izmed študij so dokazali, da izopropilni alkohol močno draži oči zajcev, v koncentraciji 70% raztopine v vodi.
Izopropilni alkohol, za katerega nekateri potrošniki menijo, da posuši kožo, se redko uporablja v kozmetiki.
Ne mečimo vseh v isti koš, niso vsi alkoholi slabi!
Torej, veliko izdelkov na trgu vsebuje oznako ‘‘brez alkoholov’’ potem pa pogledate na INCI seznam in vidite spojine, ki se končajo z imenom alkohol. Je to nateg? Je treba takoj vreči slabo luč na takšne izdelke? Ne. Niso vsi alkoholi slabi alkoholi. V kozmetiki se uporabljajo tudi mnogi maščobni alkoholi, kot so cetil alkohol, stearil alkohol, cetearil alkohol, miristil alkohol, behenil alkohol in lanolinski alkohol in še kakšen bi se našel.
To so dolgoverižni alifatski alkoholi (po navadi med 12 in 18 ogljikovih atomov), ki se pogosto uporabljajo v losjonih in kremah. Služijo kot emolienti, mehčala, stabilizatorji emulzij, stabilizatorji pene in sredstva za uravnavanje viskoznosti.
Cetilni alkohol se uporablja predvsem kot mehčalo za preprečevanje sušenja in razpokanja kože zaradi njegove sposobnosti vezave vode.
Kakšno pa je tvoje mnenje o alkoholih v kozmetiki?
Viri: Lachenmeier DW. Safety evaluation of topical applications of ethanol on the skin and inside the oral cavity. J Occup Med Toxicol., Final Report of the Safety Assessment of Alcohol Denat.,
Final Report on the Safety Assessment of Cetearyl Alcohol , Cetyl Alcohol , lsostearyl Alcohol , Myristyl Alcohol , and Behenyl Alcohol, FDA
