Nanodelci so ena izmed zadnjih groženj človeštvu. No, skoraj. V kozmetiki pa zagotovo ne. In tudi ne obstajajo od včeraj, nanodelci obstajajo že od nekdaj. Le znanost, ki se ukvarja z njimi – nanotehnologija, je novejša.
Kaj sploh so nanodelci?
Nanodelci so drobni skupki materiala, ki so manjši od 100nm. Nanometer pa vemo, da je 10⁻⁹, ne? Nanodelci so lahko različnega izvora: naravni (puščavski prah), nenamerno proizvedeni (izgorevanje biomase in fosilnih goriv,..), inženirski (sončne kreme, druga kozmetika in tekstil).
Zakaj bi sploh uporabljali nanodelce?
Nanodelci izkazujejo nove lastnosti in funkcije že znanih materialov. Te lastnosti se bistveno razlikujejo od pripravkov iz istih sestavin, vendar večjega velikostnega reda. Ne samo v kozmetiki, vendar tudi v živilstvu, medicini in drugih vedah izkazujejo mnoge prednosti.
- stabilizirajo in zaščitijo sestavine in s tem se podaljša rok uporabe (maščobne kisline v oljih, vitamini in antioksidanti)
- vplivajo na topnost in hitrost raztapljanja spojin
- boljše delovanje na koži
- povečana učinkovitost in toleranca UV filtrov
- dostavljanje kozmetično aktivnih sestavin v globje plasti kože
Ampak vsi govorijo, da so nanodelci slabi,..
No, sej vsak izum ima tudi slabe lastnosti. Nanodelci so lahko toksični. Toksičnost je lahko posledica škodljivega delovanja razpadnih produktov nanodelcev. Lahko pa so toksične že fizikalnih lastnosti nanodelca (velika površina, naboj), ne glede na kemizem spojin, ki nanodelce sestavljajo. Namreč, nanodelci zaradi svoje velikosti izkazujejo edinstvene fizikalno-kemijske lastnosti. So bolj kemijsko reaktivni, lahko izkazujejo tudi prekomerno biološko aktivnost.
Povezava med nanodelci v okolju in neželenimi učinki
Z razvojem različnih tehnologij, se je v zadnjem času izpostavljenost nanodelcem zelo povečala. Strokovnjaki ugotavljajo, da se to vse pogosteje kaže v neželenih učinkih na zdravstveno stanje. Ugotovili so namreč povezavo med nanodelci v okolju in neželenimi učinki na dihalni trakt in kardiovaskularni sistem.
Posebne fizikalno-kemijske lastnosti nanomaterialov vodijo v nastanek reaktivnih kisikovih spojin v celicah. In to že vemo, da povzroči oksidativni stres. Celice se na tovrsten stres odzovejo z vnetnim odgovorom. Raziskave na glodalcih so pokazale, da imajo prazni nanodelci veliko večji provnetni (pospeševanje vnetja) učinek na enoto mase kot večji delci enakega kemizma.
Nanodelci se ob vdihovanju večinoma nalagajo v pljučih, lahko pa vstopajo tudi v sistemski obtok in možgane. Zato so prepovedani v aerosolih.
Pred padete v paniko, zaprete računalnik in greste v smeti zmetat vse kreme z nanodelci
Nanodelci pri vstopu skozi kožo ne izkazujejo tovrstnih učinkov. Epidermis zagotavlja učinkovito zaščito pred vplivi iz okolja. Nanodelci sicer lahko prehajajo kožo skozi celice ali skozi lasne mešičke in znojnice. Vendar ne prehajajo zdrave kože. Poškodovana koža je druga zgodba, v tem primeru lahko nanodelci prehajajo kožo, vendar v kolikšni meri, se še ne ve.
Zakaj so v mineralnih sončnih kremah UV filtri v nano velikostih?
Mineralni filtri v njihovi normalni velikosti (200-400nm za ZnO in 150-300 za TiO₂) se zelo slabo dispergirajo, zaradi česar je otežen nanos. Ker odbijajo in razpršijo svetlobo povzročajo neželeno belo plast na površini kože. Z nanotehnologijo lahko delce zmanjšamo na velikost pod 100nm, s čimer dosežemo lažjo aplikacijo in transparentost – izdelek se dobro razmaže.
Ali nanodelci prehajajo kožo – glavna tema strokovnjakov
Na področju prehajanja nanodelcev skozi kožo in učinkov, ki jih pri tem izkazujejo, se strokovnjaki veliko prepirajo. Nekateri v svojih študijah dokazujejo prehajanje delcev in toksične učinke na celice, drugi spet to ovržejo.
Veliko je pa odvisno tudi od vrste vehikla (podlaga), v katerega vključimo nanodelce. Raziskave so pokazale, da nanodelci v mineralnem olju niso penetrirali, medtem ko v O/V (olje v vodi – tak tip je večina krem) emulziji, so. Penetracija je bila višja na področju dlak, kar kaže na penetracijo skozi pore in lasne mešičke.
Manjši kot so delci, večja je možnost, da bodo prehajali kožo. Namreč razlika je med delcem velikim 2nm in 50nm. Kot sva že zgoraj razložili, bolj kot zmanjšujemo delce, bolj se spremenijo njihove lastnosti in večja je možnost za penetracijo.
Kako nas ščiti regulativa na področju kozmetičnih izdelkov?
Bova tako kot vedno, iskreni. Ne ravno. Zaenkrat še proizvajalci kozmetike niso dolžni navajati, kakšne velikosti so delci, ki jih vgrajujejo v izdelke. Primorani so napisati oznako ˝NANO˝ ob sestavini, katere delci so nanometrskih velikosti, vendar, ali to pomeni 20nm ali 100nm, ne ve nihče, razen oni.
Predstavljajo lahko tudi velik napredek v kozmetiki
Uporaba nanometrskih dostavnih sistemov je prihodnost. Do zdaj so se v kozmetične izdelke vgrajevale ”oh in ah” kozmetično aktivne sestavine, ki so jim proizvajalci pripisovali vse možne anti-age učinke. Vendar, če bo ta aktivna sestavina prišla do željenega mesta, pa jim je bila že španska vas. Kožo lahko prehajajo le snovi, ki imajo molekulsko maso manjšo od 500Da. In, če v izdelek vgradimo peptid, ki ima molekulsko maso 4000Da si lahko mislimo, da ne bo prišel na željeno mesto. Nano dostavni sistemi pa omogočajo, da se te aktivne sestavine zmanjša in se jih vgradi v sisteme, ki so sposobni prenesti sestavino na tarčno mesto. Ti dostavni sistemi so liposomi, dendrimeri, trdni lipidni nanodelci,…
Kakšno pa je vaše mnenje o nanodelcih v kozmetiki?
