Sončno kremo je treba uporabljati tudi pozimi

Zaščita pred soncem je bistvena za preprečevanje nastajanja kožnih bolezni in prehitrega staranja, zato je sončno kremo potrebno uporabljati v vseh letnih časih. Vendar pa so o pomembnosti zaščite pred UV žarki strokovnjaki začeli opozarjati šele pred nekaj leti.

Poznamo več tipov elektromagnetnega sevanja in eno izmed teh je tudi UV sevanje. Ultravijolično sevanje sestavljajo 3 valovne dolžine in sicer UVA žarki, ki oddajajo valovno dolžino 320-400nm in jih ozon ne absorbira, UVB žarki v valovni dolžini 290-320nm, ki jih delno absorbira ozon ter UVC žarki, ki jih ustavi ozon (kolikor ga je še ostalo).

UV sevanje ima nekatere koristne učinke kot so sinteza vitamina D, izkazuje tudi pozitivne učinke na zdravljenje dermatoloških sprememb (akne, psoriaza), bolezni kosti in sklepov ter otroških bolezni. Vendar je negativnih učinkov (vloga pri patogenezi kožnega raka, fotostaranju in fotoimunosupresiji) več kot pozitivnih.

UVA žarki

UVA žarki predstavljajo največji delež sončnega sevanja. Spodbudijo nastajanje reaktivnih kisikovih spojin ali ROS o katerih sva se raztrobili že v objavah o vitaminu C in v objavi Po 25. letu se začnemo starati. UVA žarki povečajo število vnetnih celic in zmanjšajo aktivnost Langerhansovih celic, ki so prva linija obrambe našega imunskega sistema.

UVB žarki

UVB sevanje povzroča sončne opekline. Obsega kar 18% celotnega sončnega sevanja in je 50-100x močnejše od UVA sevanja. Naše DNA molekule zelo dobro absorbirajo UVB svetlobo, kar lahko vodi do mutacije in karcinogeneze. Neposredno lahko poškodujejo biomolekule (proteini, lipidi in DNA molekule).

UV žarki ne počivajo!

Pred nekaj dnevi sva na Instagram story-ju naredili anketo, v kateri sva vas vprašali o vaših navadah uporabe sončnih krem.

57% vas uporablja sončno kremo samo na morju

56% vas rajši uporablja sončne kreme z zelo visokim zaščitnim faktorjem (50, 50+)

69% vas sončno kremo nanaša večkrat dnevno

22% se vas izogiba nanodelcev v sončnih kremah

Zaskrbljujoče je, da vas več kot polovica uporablja sončno kremo samo na morju. Res je, da je pozimi sonce bistveno šibkejše kot poleti, vendar to ne pomeni da UV žarkov ni. Pozimi, ko je sneg, je še večja možnost, da vas opeče, saj se UV žarki odbijajo od snega (bela barva odbija sončne žarke). Kljub temu, da so zunaj oblaki, kje piše, da UV žarki ne prehajajo oblakov? Spet ne v tolikšni meri, ampak prehajajo pa. Ste že kdaj slišali za kakšnega prijatelja/prijateljico, ki je šel malo v hribe, vreme je bilo oblačno, domov pa je prišel rdeč kot rak? Ker midve sva. Torej to pomeni, da UV žarki so.

Zakaj je potreben ponoven nanos?

Verjetno se marsikdo, ki je odgovoril, da kremo nanese samo enkrat sprašuje, kaj za vraga. Nanesete si kremo, okej. Pa se ne potite, se ne dotikate obraza? Posledično si s tem odstranjujete kremo. Prav tako UV filtri po določenem času na UV svetlobi razpadejo in nimajo več učinka zaščite.

Izdelki za zaščito pred soncem

Glavni namen sončnih krem je zaščita kože pred škodljivimi učinki UV sevanja. Ampak za dosego tega učinka je potrebno nekaj več kot le izbira pravega UV filtra v ustrezni koncentraciji, pomembna je tudi tehnološka oblika (formulacija) in ostale sestavine, ki lahko podprejo delovanje našega UV filtra ali pa ga razgradijo.

Na trgu je trenutno poplava izdelkov za zaščito pred soncem. Zaščitni faktorji so vse od 1-50+. Poznamo izdelke z nizko zaščito (SPF 6-10), srednjo zaščito (SPF 15, 20, 25), visoko zaščito (SPF 30, 50) in zelo visoko zaščito (50+). Po evropskih standardih mora UVA zaščita biti vsaj 1/3 deklariranega SPF.

V zadnjem času zasledimo oznako SPF na skoraj vseh izdelkih za obraz, naj bo to dekorativen ali negovalen. Predvsem popularno je, da se UV filtri dodajajo v prekrivne pudre, BB in CC kreme.

Ampak, kaj je problem pudra z SPF15?

Če niste ravno prispeli iz kamene dobe, sedaj verjetno že veste, da je za doseganje SPF vrednosti navedene na embalaži, potrebno nanesti 2mg/cm². Verjetno si sedaj ne znate čisto predstavljati, kakšna količina je to. Za obraz naj bi porabili poln kazalec in sredinec kreme. Ne bi dali roke v ogenj, ampak nekje sva zasledili, da bi 70kg moški za doseganje navedene SPF zaščite na embalaži moral porabiti skoraj celotno sončno kremo. Ali je to sploh izvedljivo? Zelo težko.

Zaradi napačne ali premajhne količine (po navadi 0,8mg/cm²) sončne kreme, je dejanski SPF na koži le 20 do 50% deklariranega na embalaži. Torej, enostavna matematika pri uporabi pudra z SPF15, ki ga po navadi nanesemo pumpico ali dve pokaže, da je na koncu dejanski SPF na koži verjetno komaj 3, če ne še manj.

SPF 30 vs. SPF 50

Mislim, da nas večina, ki so ali laično ali strokovno vsaj malo podučeni o zaščiti pred UV žarki pozna ta graf.

Ta graf nam pokaže, da z zaščitnim faktorjem 30 dosegamo približno 95% zaščito pred UVB žarki. Z zaščitnim faktorjem 50 pa približno 96,5% zaščito. Strokovnjaki se kregajo ali je ta 1,5% tako bistven. Namreč, moramo se zavedati, kako veliko količino UV filtrov moramo vgraditi v izdelek z SPF 50. Ta povečana količina pa je lahko neugodna za osebe s fotosenzibilnostnimi motnjami. Če jih nimate, je najboljše, da presodite sami. Imejte pa tudi v mislih to, da si verjetno nanesemo premajhno količino izdelka in je na koncu dejanska zaščita manjša.

Vrste UV filtrov

Trenutno sta v uporabi dva tipa UV filtrov in sicer fizikalni in kemični, ki minimizirajo prej naštete učinke izpostavitve UV sevanju.

Fizikalni ali anorganski filtri razpršijo in odbijajo UV žarke, medtem ko jih kemični ali organski filtri absorbirajo. Vedno več študij ocenjuje vlogo teh spojin v razvojnih in endokrinih nepravilnostih, te pa so bile dokazane v študijah na živalih in ljudeh.

Organske UV filtre, ki absorbirajo UV žarke, delimo na derivate PABA (PABA, etilheksildimetil PABA), derivate cimetne kisline (etilheksilmetoksicinamat, oktilmetoksicinamat), derivate salicilne kisline (homosalat), oktokrilen, derivate triazina (etilheksil triazon), derivate benzofenona (oksibenzon (BP-3), sulizobenzon) in derivate dibenzoilmetana.

Med fizikalne UV filtre, ki odbijejo in razpršijo UV žarke, štejemo cinkov oksid in titanov dioksid. Sončne kreme so večinoma mešanica več različnih organskih in fizikalnih UV filtrov, ker s tem dosežemo širokospektralno zaščito.